Ministrstvo za notranje zadeve je namreč z objavo razkrilo tudi osebne podatke policistov, ki jih varuje pravilnik o zaščiti podatkov v policiji. Na 294 straneh dolgem seznamu, na katerem so objavljena imena skoraj devet tisoč uslužbencev policije, so tako imena in nerazčlenjene bruto plače:
- policistov iz specialnih enot,
- policistov iz mobilnih kriminalističnih enot, ki izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe, in
- policistov centra za varovanje in zaščito, ki varujejo predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika vlade Janeza Janšo, ministra Hojsa in druge najvišje predstavnike države.
Njihovo razkritje pomeni veliko varnostno tveganje. Gre namreč za podatke, ki so neprecenljivega pomena tako za kriminalne strukture kot tuje obveščevalne službe. Prav zato so ti policisti po zakonu o organiziranosti in delu v policiji izvzeti iz zakonodaje, ki ureja sistem javnih uslužbencev. Gre namreč za delovna mesta, ki zahtevajo posebna znanja in spretnosti. Policiji zato v teh primerih ni treba javno objavljati sklenitve delovnega razmerja.
Hojsovo ministrstvo je s seznama umaknilo le policiste sektorja za posebne naloge, ki ima oddelke za tajno delovanje in opazovanje, za tajno opazovanje in specialno tehniko. Toda že z objavo seznama je ogrozil tudi razkritje njihove identitete. "Že včeraj zvečer smo pooblaščeni pravni pisarni naročili, naj pregleda podlage za začetek kazenskih in odškodninskih postopkov," je pojasnil predsednik policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko.
Z urada Informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik so danes sporočili, da v zvezi z javno objavo plač ne bodo uvedli inšpekcijskega postopka, saj ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, v morebitne druge zakonske izjeme glede prostega dostopa pa se ne smejo spuščati. Opozarjajo, da gre pri podatkih o delu policije lahko za druge zakonske izjeme, na primer za tajne podatke, a je presoja, ali je ta izjema dejansko podana, vedno na strani organa, torej ministrstva za notranje zadeve.
Toda poteza ministrstva je po več kriterijih precedens:
1. Do zdaj plačni seznami zaposlenih v javnem sektorju, ki jih je objavljala država, niso imela imena in priimkov ljudi, ampak le nazive.
2. Na seznamu so objavljene nerazčlenjene plače policistov - skupaj z dodatki za delovno dobo, kar je v nasprotju z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju.
3. Zakonska določba o objavah plač javnih uslužbencev ne velja za podatke o plačah javnih uslužbencev v varnostnih službah, med katere spada tudi policija.
4. Seznam je manipulativen. Na prvem mestu je tako policist, ki je decembra prejel poračun plač za nazaj in honorar za projekt, ki ga je vodil v tujini.
5. Seznam je ministrstvo objavilo, ne da bi ga pred tem odobrila pristojna služba policije, ki odloča o razkrivanju informacij po zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
6. Ne gre le za objavo posameznih osebnih podatkov, ampak za podatkovno zbirko, ki je enostavno dosegljiva na spletnih straneh ministrstva.
Maščevanje zaradi policijske stavke
Kar je najpomembneje, Hojsovo ministrstvo je zbirko brez vsakršne predhodne presoje posledic in testa javnega interesa objavilo izključno zaradi maščevanja, na prvi dan stavke enega od dveh policijskih sindikatov, ki ni po volji vladi. Hojs je s tem javno grozil že decembra. Ob včerajšnji objavi seznama je ministrstvo sporočilo, da je to napovedalo. Pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov na ministrstvu je sicer Borut Jakopin, ki je pred meseci javnost razburil z zapisom na družbenem omrežju Twitter, da so "slovenski CSD-ji leglo feministk, zafrustriranih žensk in poženščenih beta fantkov". Jakopinov zapis je takrat na Twitterju poobjavil celo državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak, ki je nato poobjavo umaknil. Kmalu zatem je Jakopin na ministrstvu celo napredoval.
"Za objavo podatkov o plačah policistov z vidika varstva osebnih podatkov veljajo povsem enaka pravila, kot za plače javnih uslužbencev v drugih državnih organih, torej gre pri takšni objavi za podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Vsako drugačno tolmačenje javnosti takšnih podatkov, bi zato pomenilo popoln odmik od dosedanje prakse informacijskega pooblaščenca in sodne prakse, predvsem pa velik korak nazaj pri nadzoru nad transparentno porabo javnih sredstev," so odgovorili v uradu informacijske pooblaščenke.
"Informacijski pooblaščenec je glede zaposlenih v Policiji zato že večkrat odločil, da gre za javne uslužbence, glede katerih se v celoti uporablja tretji odstavek 6. člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja (javnost podatkov v zvezi z delovnim razmerjem in podatkov o porabi javnih sredstev)," so poudarili.
"Glede vašega vprašanja, ali pri objavi plač policistov s stališča zakonodaje velja izjema, ker je policija varnostni organ, pa informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da ne gre za vprašanje s področja varstva osebnih podatkov, zato zanj ni pristojen. Podatki, ki se nanašajo na obveščevalno varnostne zadeve, so lahko določeni kot tajni podatki in s tem izjema od prostega dostopa. Presoja, ali gre pri objavljenih podatkih tudi za morebitne tajne podatke pa je v celoti stvar odločitve organa samega, torej Policije, ki po zakonu podatkom tudi določi stopnjo tajnosti. V primeru nezakonitega razkritja kakršnihkoli drugih varovanih podatkov razen osebnih so torej pristojni drugi organi, na primer Inšpektorat za notranje zadeve, Urad za varovanje tajnih podatkov ..." so sporočili iz urada pooblaščenke.
Pri Toninu bolj zadržani do razkrivanja seznamov
Na necenzurirano.si smo se z zahtevo po posredovanju poimenskega seznama zaposlenih in njihovih plač obrnili tudi na ministrstvo za obrambo pod vodstvom Mateja Tonina. Zanimali so nas podatki za helikoptersko enoto Slovenske vojske, ki je med najbolje plačanimi.
Teh podatkov na ministrstvu niso želeli razkriti. Našo zahtevo bodo obravnavali po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Vzeli so si torej čas 20 delovnih dni. Preden bodo razkrili imena konkretnih zaposlenih in njihove plače, bodo torej preverili, ali lahko po zakonu to sploh naredijo.
