Medtem ko se je državna jamstvena shema, ključni ukrep za pomoč gospodarstvu med epidemijo, izkazala za polomijo, Slovenija očitno nima težav s financiranjem projekta, ki ga snujejo politični prijatelji SDS na Poljskem.
Naša država bo namreč 23 milijonov evrov vložila v mednarodni sklad Tri morja. Za primerjavo:
- v celotnem proračunu za prihodnje leto je za vse investicije v domove za starejše na voljo slabih 30 milijonov evrov, torej le sedem milijonov evrov več.
- z denarjem, ki ga bo vplačala v sklad, bi lahko skoraj v celoti pokrila še en obrok mesečnega temeljnega dohodka 26.000 samozaposlenih, kmetom, kulturnikom in drugim, ki so zaradi epidemije ostali brez virov preživljanja.
- zgradila bi lahko cestni predor pod mariborskim mestnim središčem, o katerem so začeli razmišljati na Štajerskem.
- 23 milijonov evrov je skoraj polovica od vrednosti vseh posojil, ki so jih slovenska podjetja v osmih mesecih od prvega izbruha epidemije dobila iz državne jamstvene sheme.
Preberite še:
1.950.276.723,79 evra
Kaj so Tri morja?
Sklad je projekt, ki izhaja iz politične pobude Treh morij, v katero se je pred leti povezalo dvanajst evropskih držav na območju med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, med njimi tudi Slovenija. Najbolj intenzivno ga podpirajo na Poljskem in v ZDA, kjer v Treh morjih vidijo nekakšno tamponsko območje med "staro" EU, Rusijo in kitajskim vplivom na Balkanu. Oboji si zato želijo, da bi pobuda prerasla tudi v sklad, ki bi ob sodelovanju zasebnih vlagateljev vlagal v energetsko, prometno in digitalno infrastrukturo na tem območju.
Precej manj so temu naklonjeni v Bruslju in Berlinu. Tam v skladu vidijo orodje za uveljavljanje ameriških interesov v EU, predvsem na področju energetike. Vlagal naj bi namreč tudi v gradnjo terminalov ob Baltskem morju, kamor bi lahko Američani izvažali utekočinjeni naravni plin. Po informacijah iz diplomatskih virov za sklad najbolj intenzivno lobira ameriška veleposlanica na Poljskem Georgette Mosbacher, ki jo je na položaj v Varšavo leta 2018 imenoval Donald Trump.
V Bruslju in Berlinu v projektu vidijo tudi poizkuse spodkopovanja politične enotnosti EU, ki je že na preizkušnji zaradi poljske in madžarske blokade sprejetja svežnja EU za okrevanje gospodarstva po pandemiji. Kot je znano, je Janša prejšnji teden v spor posegel s pismom, v katerem je predsednika evropskega sveta Charlesa Michela skušal prepričati, naj popusti Poljski in Madžarski, ki sta zahtevali, da sprejetje svežnja ne bi smelo biti pogojeno s spoštovanjem vladavine prava. Evropski poslanci SDS sicer že več let v evropskem parlamentu glasujejo proti resolucijam, ki opozarjajo na slabo stanje vladavine prava na Poljskem in Madžarskem.
Zakaj se Sloveniji mudi vplačati denar
Morda se prav zato vladi Janeza Janše tako mudi vložiti denar, ki bi ga precej bolj potrebovali doma. Slovenija je namreč med prvimi državami, ki se je zavezala k vplačilu. Do zdaj sta to storili le poljska državna banka BGK in romunska izvozna banka, ki sta sklad ustanovili junija lani v Luksemburgu. Še približno milijardo dolarjev naj bi po načrtu prispevale ZDA. Ostale evropske države z izjemo Estonije do zdaj niso napovedale vplačil. 23 milijonov, ki jih bo vplačala v sklad Tri morja, si bo država izposodila od SID banke. Tam včeraj na naša vprašanja niso odgovorili.
Zakaj bo Slovenija dala ta denar, za zdaj ni jasno. Še vedno namreč ni znano, ali bo sklad sploh zaživel in koliko denarja se bo v tem primeru vrnilo v Slovenijo. Drugače kot recimo pri delitvi EU denarja je naša država med razvitejšimi člani pobude Treh morij. Prav tako ni znano, ali in koliko besede bo imela pri vodenju sklada, ki ga je Poljska prepustila britanskemu podjetju Amber Infrastructure Group.
V nadzornem svetu in upravnem odboru sklada Treh morij imajo za zdaj glavno besedo Poljaki. Prva in za zdaj njegova edina naložba je bil nakup poljske družbe Cargounit, največjega poljskega ponudnika zakupa lokomotiv. Cilje naložbene politike naj bi voditelji dvanajstih držav šele dorekli. Med možnimi projekti pa se poleg plinskih terminalov omenja še gradnja energetskih povezav med državami, hitre železnice v treh baltskih držav, rečnih kanalov, ki bi povezali Donavo, Odro in Labo, s tem pa omogočili plovno pot med Črnim in Severnim morjem ...
Med projekti v Sloveniji so za zdaj predvideni plinovod do Madžarske, drugi tir Divača Koper, potniški center Emonika v Ljubljani in še nekateri drugi. Toda pri tem se poraja vprašanje, zakaj jih SID banka raje ne bi pomagala financirati neposredno. Če bo pogoj za pridobitev sredstev sklada Treh morij res sodelovanje zasebnih partnerjev, pa bo Slovenija zelo verjetno ostala brez denarja. Možnosti javno-zasebnega partnerstva namreč ni predvidela pri nobenem od večjih infrastrukturnih projektov.
