Notranja ministrica Tatjana Bobnar je odredila izredno revizijo 142 milijonov evrov vrednega projekta izgradnje "policijske trdnjave" na območju Litostroja v Ljubljani, ki ga je naročil in odobril njen predhodnik Aleš Hojs.
S temi besedami so se na ministrstvu za notranje zadeve odzvali na včerajšnje razkritje necenzurirano.si, da naj bi bili še pred uradnim začetkom gradnje novih poslovnih prostorov, v katere bi preselili ministrstvo in policijo, največji posli že razdeljeni. Tudi za izbor gradbenega izvajalca. Poleg tega naj bi vpleteni s hitenjem pri pripravi projektne dokumentacije želeli pripeljati projekt tako daleč, da ga ne bi bilo več mogoče ustaviti.
Na ministrstvu so nam pojasnili, da je Bobnarjeva po začetku mandata odredila revizijo postopkov v zvezi z nepremičnim stvarnim premoženjem, med drugim "poslovanje ministrstva glede gradnje nove stavbe na Litostrojski". "Odločitev glede nadaljnjih postopkov bo ministrstvo sprejelo po tem, ko bodo znani zaključki revizije, predvidoma septembra," so povedali.
Toda, kot so dodali, je Hojs ravno v zadnjih izdihljajih ministrske funkcije naredil potezo, s katero je omogočil nadaljevanje projekta.
Preberite še:
Po volitvah hitijo z gradnjo Hojsove "policijske trdnjave"
Po zamenjavi oblasti projekt dobil pospešek
Kot smo poročali, je državna družba D.S.U., ki bo za ministrstvo gradila poslovne prostore, januarja letos izbrala mariborsko podjetje Plan B. To je v lasti arhitekta Uroša Razpeta, nekdanjega župana občine Ruše in brata Aleša Razpeta, solastnika in partnerja v Pristopu, največji piarovsko-lobistični agenciji v državi. Izbrala ga je po vrsti zapletov in popravkov razpisne dokumentacije. Potencialni interesenti so v postopku javnega naročila opozarjali na več spornih pogojev, ki naj bi omejevali konkurenco.
V začetku maja so Plan B in njegovi podizvajalci tudi že dobili prvo plačilo. Po tem, ko so končali s pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, jim je D.S.U. nakazal okoli 750.000 evrov. To predstavlja slabo petino celotnega pogodbenega zneska. Zdaj izdelujejo projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI), kar je predpogoj za objavo javnega razpisa za izbiro gradbenega izvajalca.
Potrebovali so tudi soglasje ministrstva za notranje zadeve in ga še pred zamenjavo oblasti dobili. Tako je ministrstvo v aprilu potrdilo "programske zasnove za potrebe nadaljnjega projektiranja in izgradnje objektov". Na tej podlagi so bile pripravljene "nove idejne zasnove o številu in namenu potrebnih prostorov, številu delovnih mest in drugih površin. Izdelane idejne zasnove služijo kot arhitekturne podloge za izdelavo PZI dokumentacije (arhitekture, elektro in strojnih inštalacij)".
Ti postopki so dobili še pospešek. Kot smo razkrili, naj bi na D.S.U. izdali "ukaz" projektantom, naj kljub dopustom in odsotnosti sodelavcev pohitijo z delom in čim prej oddajo načrte, gradbene situacije in drugo dokumentacijo. To naj bi naredili zaradi bojazni, da bi projekt novih poslovnih prostorov ministrstva doživel enako usodo kot številne druge investicije Janševe vlade, ki so že zaustavljene ali pa so v postopku revizije.
Za odgovorne na ministrstvu je zdaj ključno vprašanje, kolikšni bodo stroški morebitne zaustavitve projekta. Avgusta lani sta namreč takratni minister Hojs in direktor D.S.U. Marjan Podgoršek podpisala dolgoročno najemno pogodbo, na podlagi katere so se v D.S.U. lotili projekta. "Pogodbeni stranki sta v skladu z veljavno zakonodajo dolžna druga drugi povrniti vso škodo, ki bi jima nastala zaradi kršitve te pogodbe s strani druge stranke te pogodbe. Na višino zneska morebitne škode vpliva večje število okoliščin, zato v tem trenutku konkretnega zneska ni možno podati," so nam pojasnili na ministrstvu. Dlje, kot je pripeljan projekt, večja je torej škoda za ministrstvo.
Preberite še:
Hojs nas je ovadil, ker ga sprašujemo po orožju
Dosedanji nadzori že odkrili nepravilnosti
Ne gre za edini projekt, ki se je znašel pod drobnogledom novega vodstva ministrstva. Najbolj je v javnosti odmevala notranja revizija na upravi avtocestne policije, ki je pokazala na nepravilnosti in sume kaznivih dejanj.
Problematični so mesečni pavšali, ki jih policija plačuje Darsu, ne da bi bilo konkretno določeno, čemu je denar namenjen. Prav tako so sporne donacije Darsa, ki po svoji naravi niti niso donacije, saj Dars v zameno računa na določene storitve policije, je poročal Dnevnik. Čeprav gre za nepravilnosti, s katerimi se po za zdaj znanih informacijah nihče ni osebno okoristil, naj bi šlo za konkretne zdrse, zaradi katerih se s poslovanjem avtocestne policije ukvarjata tudi komisija za preprečevanje korupcije in tožilstvo. Na policiji so zato začasno ukinili tri od štirih enot avtocestne policije.
Novi vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je že junija odredil tudi nadzor nad delom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Direktor uprave kriminalistične policije David Antolovič je pred kratkim potrdil, da je nadzor pokazal pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki jih na NPU odpravljajo. Nekdanja vodja NPU Petra Grah Lazar si je medtem že zagotovila novo službo na državni Pošti Slovenije, ki jo zaenkrat še vodi izbranec SDS Tomaž Kokot. Medtem se je na čelo NPU vrnil Darko Muženič.
