Konec januarja so v Slovenskih Konjicah izbruhnile govorice, da se je država tam odločila zgraditi dom za "nezakonite migrante". Šlo je za popolno laž in izmišljotino, ki jo je na družbenih omrežjih prvi objavil član SDS iz Mozirja. Javno sta jo zanikala tako župan kot direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov.
A lažna novica se je v Slovenskih Konjicah bliskovito razširila in v mestu sprožila nemir. Začela se je tekmovanje v hujskaštvu. Na Facebooku je nastala skupina, kjer so posamezniki prosilcem za azil grozili s smrtjo. Spet drugi so objavljali fotografije ljudi iz Afrike in Azije, ki delajo na območju Slovenskih Konjic. V atmosferi linča so pozivali k bojkotu podjetij, ki jih zaposlujejo. Na zahtevo SDS je bila sklicana celo izredna seja občinskega sveta, na kateri so vlado pozvali k "izvedbi postopkov deportacije nezakonitih migrantov".
Še enkrat: vse to se je dogajalo zaradi nečesa, kar je bila popolna laž. In ni dolgo minilo, ko se je na ta vlak usedel Zmago Jelinčič. Le da je šel danes že dokaj pozabljeni nekdanji poslanec še eno stopnjo nižje. S kamero je odšel pred vrtec v Žalcu, kjer so "uslužbenci menda od vodstva prejeli ustno zahtevo, da se morajo od naslednjega tedna začeti učiti albanski jezik". To je ravnateljica vrtca javno zanikala.
Spet je torej šlo za popolno laž. Toda že v nekaj urah se je Jelinčičev posnetek, v katerem je vrtec označil za "albansko enklavo", na Facebooku začel širiti kot kobilice v podsaharski Afriki. Sledili so pozivi k odstopu ravnateljice in celo protestu pred vrtcem. V mesecu dni smo imeli dva primera, v katerih je politična desnica "proizvedla" lažno novico samo zato, da bi med ljudmi vzbudila občutke ogroženosti in strahu.
In nikomur nič.
Jelinčič govori to, kar Janša ne sme
Zgodbi iz Konjic in Žalca sta vzorčna primera dezinfomacijskih kampanj. V obeh primerih so njuni avtorji pritiskali na čustvene vzvode ljudi in hkrati na njihove najbolj nizkotne vzgibe. Žalostno dejstvo je, da so azilni domovi, četudi so v njih nameščene ukrajinske matere in otroci, za pomemben del prebivalcev lokalnih okolij trenutno manj sprejemljivi od odlagališč jedrskih odpadkov. Kakršnakoli normalna razprava o njihovi namestitvi in vsaj delni integraciji v okolje je ob načrtnem spodbujanju hujskaštva praktično nemogoča.
To velja zlasti za vzhodni del Slovenije, ki je po dokončnem umiku SDS iz večjih mest in odmiranju SLS postal največja utrdba Janševe stranke. Obe mesti, Žalec in Konjice, se nahajata vzhodno od Trojan. V obeh sta na oblasti župana iz vrst SD. Tudi to zelo verjetno pojasni, zakaj sta obe lažni novici izbruhnili tam, kjer sta.
Pri tem je Jelinčič zaigral še na močnejšo karto: priseljence s Kosova, ki da bodo "naše" otroke "okužili" z albanščino. Tega Jelinčič, ki je pred leti podpisal sporazum o sodelovanju z vojnim zločincem Vojislavom Šešljem, seveda ni storil po naključju. Zaznal je namreč sentimente albanofobije, ki se v vzhodnem delu države opazno krepi zaradi več kot težavne integracije priseljencev z ruralnih območij Kosova v lokalno okolje.
Težko je verjeti, da gre za spontanost. Povsem mogoče je, da Jelinčič deluje v dogovoru s SDS. Janez Janša namreč precej težje govori o "albanskih enklavah", saj je v vrstah njegove stranke mogoče najti tudi kakšnega vplivnega podjetnika, ki ima korenine na Kosovu. Pred vsakimi volitvami v SDS zato računajo tudi na glasove albansko govoreče skupnosti. Tudi sicer je bil mehanizem v Konjicah in Žalcu enak: lansiraš laž, ki jo ogorčeni prejemniki sami širijo s tako hitrostjo, da v nekaj urah postane resnica.
Na desni so pripravljeni na volitve, na levi ne
Primera Konjic in Žalca sta nam razkrila dvoje. Prvič, da so stranke desnega pola na evropske volitve pripravljene precej bolj kot njihovi politični tekmeci z leve sredine. Njihov fokus so tri teme, ki jih bodo ponavljali do onemoglosti: zbujanje strahu pred migranti, nasprotovanje zelenemu prehodu in poudarjanje pomena slovenskega kmeta, ki da ga ogroža Bruselj, četudi mu daje subvencije. Sporočila z desnice so demagoško jasna in preprosta: "stop migrantski nevarnosti", "drv ne damo", "v Sloveniji se govori slovensko" ...
Medtem leva sredina svoje narative pred evropskimi volitvami še vedno nima. Še tista sporočila, ki jih je ob intenzivnih menjavah v lastnih vrstah v zadnjih tednih mogoče slišati iz dveh največjih vladnih strank, so precej težje razumljiva za običajnega volivca. Težko je recimo verjeti, da je v Sloveniji mogoče na volišča spraviti množico ljudi, ker bi si ti želeli preprečiti krepitev moči populističnih strank v evropskem parlamentu. Ali z opozarjanjem na grozote v Gazi, kjer Janši ni niti najmanj mar za usodo palestinskih kristjanov.
In drugič, da smo verjetno prvič v zgodovini pred volitvami, ki jih utegnejo v pomembni meri krojiti dezinformacije. V temah, ki si jih je izbrala desnica, se propagandni aparat SDS že desetletje počuti daleč najbolje.
Industrijo laži so ustvarila državna podjetja
Konjice in Žalec sta le začetek vala, s katerim želijo industrija laži s Trstenjakove in njeni sateliti v ljudeh vzbuditi občutek, da je Slovenija preplavljena s tolpami Afganistancev. Da naše otroke v vrtcih učijo albansko, v šolah pa srbsko in hrvaško. Da bo Bruselj prepovedal slovensko hrano, "komunistična" vlada v Ljubljani pa bo kmetom 80 let po povojni denacionalizaciji zdaj še načrtno poplavila njive.
Priča smo ustvarjanju kaosa na enak način, kot je to konec 80. let prejšnjega stoletja počel Slobodan Milošević. Tudi tam so se "spontani" mitingi začeli po izbruhu lažnih novic, recimo o obglavljenju Srbov na Kosovu.
Še vedno ne vemo, kako se je proti temu mogoče boriti. Z vztrajnim zanikanjem, nedajanjem pozorosti ali pretvarjanjem, da problema ni? Država namreč v desetih letih ni naredila ničesar za učinkovit pregon sovražnega govora, ki poziva k linču ljudi ali celotnih družbenih skupin. "Producenti" dezinformacij in njihovi sledilci, ki so ljudem prek Facebooka grozili s smrtjo, jo bodo zato zelo verjetno odnesli brez kazni. Še več: to industrijo laži in strahu je država celo pomagala postaviti in vzdrževati z denarjem njenih podjetij.
Medtem je ista država medije kot edine kanale, kjer lahko recimo neka ravnateljica vrtca zanika Jelinčičeve navedbe tako, da jo pri tem sploh kdo sliši, prepustila lastni usodi. Skratka, teren za igro pred junijskim volitvami je že pripravljen. In žoga je v nogah desnice.
