Branko Grims je padel, ker ne razume, da je lahko skrajni desničar le doma

Redki so trenutki, ko se Janez Janša, dolgoletni absolutni gospodar slovenske desnice, pri urejanju razmer na tem polu znajde v vidni zadregi. Enemu od takih smo priča v teh dneh, ko je najmočnejša evropska politična sila, Evropska ljudska stranka (EPP), iz svojih vrst praktično soglasno izključila Branka Grimsa, evropskega poslanca SDS.

Medtem ko je Milan Zver podprl Grimsa in udaril po EPP, ga je Romana Tomc še pred izključitvijo pozvala k odstopu, zaradi česar naj bi prejela številne grožnje. Ko je torej na svoji koži izkusila tretma političnih nasprotnikov in kritikov SDS, je njen prvak razpoko skušal pokriti z daljšim javnim pojasnilom. V njem je salomonsko poudarjal, da je Grims opozarjal na prave stvari, a da ni razumel, da mora to početi znotraj EPP, ne pa drugje. 

Grims je torej kriv, ker ne razume ničesar. Toda v resnici je kriv, ker se je v političnem smislu izkazal za naivneža. Ker dejansko verjame, da je s tem, kar govori, zgolj zvočnik uradne politike njegove dolgoletne stranke. In največji absurd je, da ima prav. 

Preberite še:
Reševanje vojaka Branka Grimsa, ki za svojo plačo v Bruslju ne dela nič

Kako je Janša zaznal revolucijo na desnici

Začetek zgodbe, ki je pripeljal do izključitve Grimsa, sega desetletje nazaj, v obdobje po prvem »migrantskem valu« leta 2015, ko se je SDS začela opazno premikati zelo v desno in prepletati z Viktorjem Orbanom. 

To je bil čas prve izvolitve Donalda Trumpa in Brexita. To je bil čas, ko so Orban, Matteo Salvini, Marine Le Pen in Steve Bannon skupaj napovedali vojno EU. V Nemčiji je nastala Alternativa za Nemčijo (AfD), ki ne skriva simpatij do nacizma, v Avstriji pa so v vlado vstopili Svobodnjaki. Takrat tudi Vladimir Putin, financer teh novih gibanj, še ni bil sovražnik Zahoda, ampak branilec krščanskih vrednot. 

Janša je takrat pravilno zaznal, da se bo povojni evropski konservativizem znašel na udaru populistov, skrajnih desničarjev in suverenistov. SDS je zato že pred volitvami 2018 skočila na ta vlak. Njena prvotna ideja je bila, da bo bazen skrajne desnice pokrila s političnim satelitom. 

Toda DOM Bernarda Brščiča in GOD Aleša Primca sta bila eksperimenta kratkega veka. Na koncu se je Janša odločil, da bodo v SDS to volilno telo skušali prevzeti zase. Ne le zaradi glasov, ki bi jim utrdili status hegemona celotnega pola, ampak tudi zato, da bi preprečili morebitne nekontrolirane politične projekte, ki bi prihajali iz te smeri.

Preberite še:
Neonacisti med rumenimi jopiči

Grims kot prvi zvočnik skrajno desnega krila SDS 

Ključni mož pri tej operaciji je bil Grims, politični veteran in verbalni nasilnež, ki je nekoč pred levičarji osvobajal RTV Slovenija, v zadnjih letih pa se je lotil osvobajanja celotne Evrope. Grims je to igro z veseljem sprejel. Ne le zaradi visoke plače evropskega poslanca, ampak ker je vanjo iskreno verjel. 

Osvobojen vseh spon je lahko Grims nastopal kot to, kar dejansko je. Razpihovalec sovraštva, ki nas že več let prepričuje, da so Evropo okupirali globalisti, posiljevalci, islamisti in George Soros, Ljubljana pa je najnevarnejše mesto na svetu. Homofob, ki pod vsakim kamnom vidi »ideologijo LGBT«. »Light« rasist, ki v Bruslju govori, da »je Evropa najlepša, ko je bela«, potem pa se izgovarja, da je mislil na zimo. 

Grims je postal najvidnejši politični predstavnik skrajno desnega krila SDS, ki rešitev vseh težav tega sveta vidi v »remigraciji«. Grimsovi pomočniki in sodelavci v Bruslju so vidni člani skrajno desnih gibanj, ki v Ljubljani govorijo na shodih, na katerih je mogoče videti neonacistične simbole. 

Kaj je s tem narobe, se verjetno danes sprašuje Grims. Mar ni recimo prav Demokracija, strankarski tednik SDS, pred leti na naslovnici objavila fotografijo temnopoltih rok na telesu belopolte ženske?

Preberite še:
Ne podcenjujmo desnice: ponuja nam cirkus s klovni, a ima v ozadju velike načrte

Lekcija, ki jo je izkusil že Viktor Orban

In ima prav. Na zadnjih evropskih volitvah je Grims dobil skoraj 13 tisoč preferenčnih glasov, kar je več kot podpredsednik SDS Aleš Hojs. Med ljudmi, ki so prejšnji teden skupaj z neonacisti paradirali po Ljubljani, so bili tudi člani SDS. In strašenje pred migranti, ki je ključni del Grimsove politične identitete, je tudi glavna platforma nove generacije mladih spletnih vplivnic iz SDS. 

Kako torej Grimsu razložiti, zakaj so ga izključili iz EPP, SDS pa je v njej ostal? Poizkusimo takole: če v Sloveniji verjamemo, da je v politiki mogoče sedeti na dveh ali celo več stolih, torej biti hkrati konservativec in skrajni desničar, so pravila v Evropi drugačna. 

O tem bi vedel največ povedati Orban, ki so ga po letih mučnega sobivanja iz EPP dokončno izključili leta 2021. Nato so Madžarski zaprli pipico z evropskim denarjem, kar je pripomoglo k njegovemu padcu. Bistvo: za EPP ključna Orbanova napaka ni bila, da je Madžarsko spreminjal v avtoritarno kleptokracijo, ampak da je pijan od moči in spodbujen iz Moskve v EPP začel mešati štrene.  

V Nemčiji, od koder prihajajo Ursula von der Leyen, Manfred Weber in CDU, tradicionalnih strank od znotraj še ni mogoče spreminjati z javnim hujskanjem in druženjem z ljudmi s tetožavami SS. To pač ne sodi v »notranji dialog«. Vrh evropske politike migrantov ne izganja s shodi, svastikami in drugimi spornimi simboli, ampak na birokratski način, torej s »sistemskimi ukrepi«, taborišči na Lampedusi in s plačevanjem milic v Libiji. 

In kaj če gre Grims na svoje?

Kaj je torej nauk zgodbe? Da Janševa stranka pač ni Orbanov Fidesz, ki si je čas kupoval z davčnimi in drugimi ugodnostmi za tovarne nemških avtomobilskih in drugih multinacionalk. SDS je, tako kot vse slovenske stranke, v evropskih razmerah in v očeh velikih igralcev v Bruslju politični palček, primeren za treniranje strogosti v poduk vsem drugim. 

Sporočilo, ki ga je SDS dobila od EPP, je zato jasno: vaši poslanci lahko govorijo o »beli Evropi«, globalistih, Sorosu in »pokvarjeni« Ursuli, hujskajo proti zmerni desnici in pojejo hvalnice Trumpu, se celo družijo s častilci SS in ustaštva, ampak to lahko počnejo doma, kjer jim to dovolijo institucije na čelu s tožilstvom, ne pa na največjem odru v Bruslju. Ne tam, kjer se odloča o delitvi evropskega denarja.

Vse to mora Janša zdaj razložiti bazi, ki v Grimsu še vedno vidi iskrenega, avtentičnega in "pravega" desničarja. Hkrati je Grims z izključitvijo v roke dobil nemali politični kapital in status žrtve tistih, ki jih vrsto let napada. Kako bodo v Bruslju razumeli, da Grims ostaja član SDS, hkrati pa tam ne bo sedel v vrstah EPP? 

Lahko SDS prisili Grimsa v odstop, saj je kot nepovezani poslanec v Bruslju zanjo v smislu vpliva »mrtev kapital«?  In kaj če gre Grims, dolgoletni prvoborec SDS, res na svoje? V tem primeru se hegemonu slovenske desnice spet odpira bazen, ki ga je »zaprl« deset let nazaj.