Ko je predsednik vlade Janez Janša včeraj na novinarski konferenci govoril o ukrepih za zajezitev COVID-19, se je obrnil tudi na medije. "O tem, ali ukrepi iz oranžne faze primejo, imajo učinek ali ustavijo virus, bistveno manj kot vlada odloča vsak posameznik. Odločate vi, ki kreirate javno mnenje," je dejal.
Le nekaj ur pred tem je Janša o ukrepih govoril na posebnem "briefingu". Nanj so bile povabljene le izbrane medijske hiše: ob Pop TV in RTV Slovenija še madžarski Planet TV in Siol.net, ki ga ureja izbranec SDS Peter Jančič. Prostor na dogodku, ki so mu legitimnost dajali še predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Igor Zorčič in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, se je po dostopnih podatkih našel še za dva medija SDS - strankarski tednik Demokracijo in Nova24TV. Za Delo, Slovenske novice, Dnevnik, Večer, Finance, Svet24, Žurnal24, Reporter, Mladino in druge medije ga očitno ni bilo.
Gre za pomembne slovenske medije, ki so v zadnjih tednih ljudi pozivali k spoštovanju vladnih ukrepov. Da predsednik vlade celo v trenutkih, ko državi grozi največja zdravstvena kriza v njeni zgodovini, ne more čez lastne zamere do večine medijev, ne pove veliko le o njemu, ampak tudi o načinu vodenja epidemije. Od včeraj je jasno, da je Janševa vlada nima več pod nadzorom.
Ko je bila za vse kriva Šarčeva vlada
Ko je spomladi izbruhnil prvi val epidemije, je bila zgodba, ki smo jo poslušali iz vladnih soban, zelo jasna. Vse, kar je šlo narobe, je bila krivda prejšnje levosredinske vlade, ki da je podcenjevala nevarnost novega koronavirusa, prepozno zaprla mejo z Italijo, okuženim zdravnikom dovolila delo v bolnišnicah, nezakonito razglasila epidemijo in pozabila kupiti zaščitno opremo. Občasno se je zdelo, da v državi pred 13. marcem, ko je prisegla tretja Janševa vlada, ni delovalo nič. Od državnega načrta ob razglasitvi epidemije, ki da je bil zastarel, do uradniške administracije, po Janševi oceni "celo slabše od tiste, ki smo jo podedovali kot Demosova vlada".
S političnega stališča je bilo to zelo prikladno. Vse napake so lahko v SDS pripisali dediščini prejšnje vlade, četudi sta bili v njej dve stranki prejšnje koalicije (SMC in DeSUS). Za vse dobre stvari so pobrali zasluge.
Če je šlo kaj narobe, je bil krivec vedno pri roki. Pri kupovanju zaščitne opreme, ki se je sprevrglo v največjo afero te vlade, je šlo za "reševanje življenj" zaradi "praznih skladišč". Če se je zataknilo pri proti korona ukrepih, so bili krivi uradniki ali neubogljivi direktorji institucij, ki jih je bilo treba čez noč zamenjati. Če jamstvena shema za pomoč podjetjem ni zaživela, so bile krive banke. Protestniki so bili glavni krivci za okužbe, mediji za blatenje Slovenije v tujini, nevladne organizacije pa izgovor za kaznovanje neposlušnih z varčevanjem - ob milijardah evrov, ki jih je država namenila za korona krizo.
Se še spomnite "zmage nad epidemijo" in vojaških letal?
Preletu vojaških letal, s katerim je vlada obeležila "zmago nad epidemijo", je sledilo poletje navideznega miru. Vlada je dobila skoraj tri mesece časa za pripravo na jesenski "ples z virusom", saj je bilo jasno, da slovensko gospodarstvo še ene karantene ne bi moglo preživeti.
Toda v tem času izgubila fokus. Glavnino energije je usmerila v propagiranje spletne aplikacije za ugotavljanje okuženih, ki jo je predstavljala kot nekakšno čudežno rešitev za vse tegobe. Medtem je število postelj za intenzivno zdravljenje odraslih (ICU) ostalo enako kot aprila. Zatikalo se je z mobilnimi enotami za pobiranjev brisov. Propadla sta dva razpisa za nabavo zaščitne opreme za zdravstvene ustanove, ki ju je zavod za blagovne rezerve objavil julija.
Na vladi je vse skupaj dajalo videz kaosa. Minister za zdravje Tomaž Gantar in vladni govorec Jelko Kacin sta se javno prepirala glede sistema izdajanja odločb o karanteni, ki ga je šel na svojo roko na meji z Avstrijo preiskušati Hojs. Vlada je odprla mejo s Hrvaško, počakala, da Kacin počisti svoj bazen na Krku, in jo nato čez noč zaprla. Takrat je bilo v državi "le" 370 aktivnih primerov okužbe, danes jih je sedemkrat več.
Ukrepe je bilo vedno težje razumeti. Ljudje so se lahko množično zbirali na Brezjah, ne pa na športnih prireditvah. Medtem ko so šole ostajale brez jasnih navodil, je resorna ministrica dijakom sporočala, naj se ne poljubljajo. Milan Krek, šef Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je po fiasku na eni od novinarskih konferenc poleti izginil iz javnosti. Posamezni strokovnjaki so objavljali katastrofične projekcije, ki se niso uresničile.
Zmeda, dvojna merila, psihološke in ekonomske travme iz obdobja karantene, redne doze Kacinovega žuganja in pomanjkanje neposredne izkušnje z okužbo. Vse to je bilo ob dopingu družbenih omrežij in pojavu bleferjev vseh vrst idealni humus za razvoj teorij zarote in "anti-mask" gibanj, za katere ni imuna tudi politična levica.
Epidemija se zlorablja za politične cilje
Cesar je zdaj gol. Resnica je, da je država novi val epidemije (spet) pričakala nepripravljena, le da je Janševa vlada zdaj vedela, kaj jo čaka. Prav zato mora zdaj za stanje, v katerem se nahaja Slovenija, spet najti krivca.
To bo vse prej kot lahko. Predsednik iste vlade, ki si je spomladi pripenjala zasluge za "zmago nad epidemijo", je včeraj odgovornost za novo bitko z virusom prevalil na vse prebivalce Slovenije. "Pred nami je čas, ko se bomo kot družba stehtali, sicer bomo prisiljeni v ukrepe, ki imajo ekonomsko in socialno ceno, česar pa si nihče ne želi," je dejal Janša. Pri tem je pozabil, da se je slovenska družba enkrat že "stehtala" - v marcu in aprilu, ko je pokazala izrazito mero discipline, šla skupinsko v karanteno in ostala doma.
Zakaj se Janša boji, da temu zdaj ne bo tako? Ker je vmes postalo jasno, da največja vladna stranka epidemijo zavestno zlorablja tudi za druge cilje: za (trajnostno) utrjevanje oblasti in napade na vse, ki se ji postavijo po robu. Že spomladi se je v proti korona paketih znašlo marsikaj, kar tam ne sodi. Recimo zakonski člen, ki bi policistom brez sodnih odredb omogočal vstop v tuja stanovanja in nadzor telefonov. Spomnimo se vseh poizkusov, da bi vlada na meje poslala vojsko, zaustavitve izplačila državnega denarja medijem zaradi "varčevanja" ali serijskega zavračanja amandmajev opozicije v trenutkih, ki da "zahtevajo enotnost naroda".
Zakaj tej oblasti ni mogoče zaupati
Vse to je postalo še očitneje v zadnjih tednih, ko SDS obračunava z vsemi, ki ji stojijo na poti: policijo, tožilstvom, mediji, državnimi nadzorniki trga, informacijsko pooblaščenko, nevladniki ... Proti korona ukrepi so krinka za drugo "agendo". Medtem ko je slovensko javno zdravstvo pred novo veliko preizkušnjo, je vlada v zadnjem proti korona paketu postavila temelje za začetek njegove intenzivnejše privatizacije.
Na dan, ko Janša ljudi "pozove k resnosti in streznitvi", je odšel že tretji direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) v manj kot petih mesecih, koalicija pa je prižgala zeleno luč za ukinitev neodvisnosti osmih javnih agencij za nadzor trgov, ki bi bile podrejene neposredno vladi. Oba dogodka sta na nek način povezana, saj imata napada na policijo in agencije isti cilj: trajno zaščito "prvorazrednih" pred (pred)kazenskimi in regulatornimi postopki.
V boju proti epidemiji bi moralo biti ključno orožje – zaupanje. Slovenija ima težavo, ker SDS ni mogoče zaupati, saj oblast tudi v teh razmerah izkorišča za lastne cilje. V tej situaciji nam ostane le državljanska odgovornost. Ne le, da nosimo maske in se držimo ukrepov za dobro vseh nas. Tej oblasti je vedno znova treba postavljati meje. V nasprotnem primeru se lahko nekega dne zbudimo v Sloveniji, ki bo precej drugačna kot danes. In to ne zaradi virusa.
