V Sloveniji še vedno odmeva novica, da kanadsko-avstrijska avtomobilska skupina Magna zapira svojo lakirnico v Hočah. Pri njenem zagonu pred štirimi leti ji je namreč šla država močno na roko. Na pobudo nekdanjega ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška je sprejela posebni zakon, ki je Magni omogočil hitrejše odkupe zemljišč in pridobitev gradbenega dovoljenja. Tej multinacionalki je odobrila še dobrih 18 milijonov evrov subvencije, ki jo bo morala zdaj vrniti. Vsaj tako sedanji minister za gospodarstvo Matjaž Han.
A to niso bila edina darila, ki jih je država dala Magni. Za njene potrebe je namreč spomladi 2019 začela graditi tudi novo železniško progo za prevoz tovora do lakirnice. Toda za projektom je danes ostalo le 230 metrov novih železniških tirov, ki ne vodijo nikamor. Država denarja, ki ga je plačala zanje, ne bo dobila nazaj, Magna pa jo bo odnesla brez kazni.
Preberite še:
Radiološki rekorder: v januarju uradno delal 31 dni po 13 ur
Država gradila progo samo za Magno
Ideja o gradnji železniške povezave med Magnino tovarno v Hočah in obstoječo progo do Maribora, je zrasla v vladi Mira Cerarja. Takrat so nekatere okoljevarstvene organizacije Magni pogojevale, da okoljevarstvenemu soglasju za lakirnico ne bodo nasprotovale, če bo avtomobilska multinacionalka storila vse, da bodo izpusti iz prometa čim nižji. Magna se je zato pisno zavezala, da bo zgradila 1,3 kilometra dolg industrijski tir, ki bo omogočal prevoz tovora v nov proizvodni obrat.
Toda hitro se je izkazalo, da bo Magni spet na pomoč priskočila država. Dogovor je namreč določal, da bo ta financirala prvo fazo gradnje novega tira – od priključka na železniško progo pri Hočah do industrijskega območja tovarne. Ministrstvo za infrastrukturo je takrat vodil Peter Gašperšič (SMC), donedavni član uprave Darsa. Maja 2018 je direkcija za infrastrukturo objavila javno naročilo za gradnjo prve faze novega tira. Za posel sta se potegovali dve podjetji: SŽ-Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP) in GH Holding, ki ga vodi Blaž Miklavčič.
Nato se je zapletlo. Ko je na čelo ministrstva prišla Alenka Bratušek (SAB), se je njena ekipa začela spraševati o smiselnosti državnega sofinanciranja gradnje nove proge, saj bi to uporabljala le Magna. Že takrat so na ministrstvu opozarjali, da Magna ni ponudila nespornega jamstva, s katerim bi se zavezala, da bo res gradila novo progo. Toda prevladal je argument, da bo nova proga s slovenskim železniškim omrežjem povezala tudi bližnje mariborsko letališče.
Preberite še:
Zmaga za novinarstvo: prisluhi Lovšetu so javni interes
Slepi tir za več kot milijon evrov
Marca 2019 je tako direkcija za posel izbrala SŽ-ŽGP, ki je za dobrih 1,2 milijona evrov zgradil prvih 230 metrov nove proge, novo cepno in ščitno kretnico, ščitni tir ... Dela je končal konec leta 2019, so nam včerah potrdili na direkciji. To je bilo le slabe tri mesece pred izbruhom epidemije covid-19, ki je Magni očitno porušila velik del načrtov.
Nova proga je še vedno slepi tir, saj se na Dravskem polju konča sredi ničesar. Magna namreč nikoli ni zgradila industrijskega tira. To pomeni, da je brez železniške povezave še vedno tudi mariborsko letališče. Še enkrat: prav povezava z letališčem, ki ga začasno še vedno upravlja državna Družba za razvoj infrastrukture (DRI), je bila ključni razlog, da je država sploh pristala na sofinanciranje gradnje proge do Magne.
Res je tudi, da bi jo lahko država odnesla še slabše. Po prvotni idejni zasnovi iz leta 2017 novi tir države ne bi stal le 1,2 milijona evrov, ampak kar 4,5 milijona evrov. Po takratnih načrtih bi projekt zajemal še nove tirne in signalno-varnostne naprave, podaljšanje območja železniške postaje Hoče in preureditev obstoječega omrežja. Predstavniki Magne so nato v pogovorih z državo pristali v prilagoditve nekaterih tehničnih rešitev, ki so projekt za nekajkrat pocenile.
Ali Magni res ne bo treba plačati kazni?
Že v zadnjih dveh letih je sicer Magna zaradi prekinjenih dobaviteljskih verig in drugih težav na trgu že nekajkrat ustavila proizvodnjo. Samo lani so bili zaposleni nenapovedano na čakanju dva meseca. Avtomobilska multinacionalka je imela težave tako z upadom števila prodanih novih vozil v Evropi kot s pridobivanjem slovenskih delavcev, ki so se zaradi višjih plač še vedno raje vozili v Avstrijo. Kot so sporočili iz Magne, bodo dejavnosti zaradi razmer na trgu in trenutnih potreb kupcev preselili v Gradec.
Pri tem za zdaj ni jasno, ali bo Magni ob vračilu dobrih 18 milijonov subvencije treba plačati tudi pogodbeno kazen. Po pogodbi, ki jo je oktobra 2017 podpisal Počivalšek, se je Magna zavezala, da bo v desetih letih izpeljala za najmanj 100 milijonov evrov investicij, ustvarila pa najmanj 1.000 novih delovnih mest. "Država lahko v primeru neizpolnjevanja zahteva pogodbeno kazen," je takrat govoril Počivalšek. Če Magna recimo v petih letih ne bi začela izvajati investicije, bi lahko Slovenija od njega terjala do pet milijonov evrov kazni.
Po naših informacijah za zdaj ni predvideno, da bi država od Magne zahtevala plačilo kakršne koli kazni. Ko smo včeraj ministrstvo za gospodarstvo zaprosili, naj nam posredujejo pogodbo z Magno, so nam sporočili, da bodo prošnjo obravnavali po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Časnik Dnevnik pa je že leta 2017 poročal, da lahko Magna po pogodbi lakirnico zapre že konec oktobra 2024, v tem primeru pa bi lahko celo obdržala celotno subvencijo.
