Trgovska veriga Tuš, četrta največja v Sloveniji, je spet na prodajni polici. Finančni sklad Alfi, ki ima v lasti podjetje Engrotuš, namreč že od konca lanskega leta med potencialnimi ponudniki preverja njihov interes za nakup. Po naših informacijah pa se je v zadnjih tednih za edino preostalo trgovsko verigo v slovenskih rokah zanimalo več možnih kupcev.
Tuš se je tako znašel na radarju vsaj dveh ponudnikov iz tujine. Prvi je črnogorska trgovska veriga Voli, največji zaposlovalec v tej državi, ki je v lasti Dragana Bokana. Njegova poslovna pot se bere kot zgodba o uspehu. Iz trgovine, ki je leta 1995 zaposlovala šest ljudi, je zrasla veriga, ki obvladuje 30-odstotni delež maloprodajnega trga v Črni gori. Širi se tudi v turizem in kmetijsko-predelovalno industrijo, saj si želi postati največji proizvajalec hrane v Črni gori.
V športni javnosti je Bokan znan kot lastnik in predsednik košarkarskega kluba Budućnost, ki se je v zadnjih letih zaradi domnevno spornih sodniških in drugih odločitev znašel v sporih s srbskimi klubi iz regionalne lige ABA.
Črnogorcem pomaga Rastoder, Tuš gledali tudi Nemci
Po nekaterih informacijah si Bokan Tuš ogleduje skupaj s Izetom Rastoderjem, v javnosti znanim tudi kot "kraljem banan". Njegovo podjetje Rastoder je eden od šestih največjih distributerjev tega sadja na svetu. Med letoma 2017 in 2021 je ustvarila več kot 50 milijonov evrov čistega dobička, ki ga je porabila za različne naložbe. Med njimi so stanovanjski projekt Spektra, letalski prevoznik Air Adriatic, hotel Bellevue v Tivoliju, nezgrajeni trgovski del Stožic in nakup družbe Eko Surovina, ki se ukvarja z odpadki. Konec leta 2021 je imelo podjetje Rastoder na bančnih računih več kot pet milijonov evrov.
Na vprašanje, ali so izkazali interes za nakup Tuša in ali jih ta še zanima, v podjetju Rastoder včeraj niso odgovorili. Toda Rastoder je tudi Bokanov poslovni partner. Trgovska veriga Voli namreč iz Ekvadora uvaža banane blagovne znamke Derby. V začetku lanskega leta je črnogorska policija v pristanišču Bar v zabojih banan odkrila skoraj pol tone kokaina, ki naj bi bil namenjen v eno od Volijevih skladišč. Takrat so iz podjetja Rastoder sporočili, da so postali tarča neznane kriminalne združbe in da poslujejo skladno z mednarodno uveljavljenimi standardi.
Drugi interesent iz tujine, ki si je v zadnjih tednih ogledoval Tuš, je nemška skupina Rewe, ki ima v lasti več trgovskih in diskontnih verig v Nemčiji, Avstriji (Billa), Litvi in drugih državah. Letno ustvari okrog 60 milijard evrov prometa. V skladu Alfi včeraj niso bili dosegljivi za komentar. Po infomacijah naših virov pa naj bi bilo v dveh mesecih jasno, na kakšen način bo sklad sploh prodajal Engrotuš. Še vedno namreč ni izključena možnost, da ga prodajo po posameznih delih.
Slabo poslovanje Tuševe maloprodaje
To bo zelo verjetno odvisno tudi od tekočega poslovanja Engrotuša, ki naj bi bilo slabo, predvsem na področju maloprodaje, kjer vlada velika konkurenca. Tudi zaradi Hoferja, Lidla in drugih, ki so vse manj klasični diskontni trgovci in vse bolj ogrožajo položaj največjih trgovskih verig. Najbolje posluje divizija trgovin Tuš Cash & Carry. Dodaten udarec za Tuš bo tudi podražitev elektrike. Uradnih podatkov o lanskem poslovanju Engrotuša še ni. V letu 2021 pa je podjetje ustvarilo skoraj 455 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 4,2 milijona evrov čistega dobička.
Sklad Alfi, ki sodi pod okrilje skupine KF Finance, je večinski lastnik Engrotuša od leta 2020, preostalih 20 odstotkov pa imata v lasti njegov ustanovitelj Mirko Tuš in Tanja Tuš. Takrat se je zaključila dolgoletna saga trgovca, ki se je znašel v primežu bank, v štirih letih pred tem pa šla tudi čez dva postopka preventivnega prestrukturiranja. Sklad Alfi se je s podporo Deutsche Bank za terjatve do Tuša spopadel z britanskim finančnim skladom Anacap Financial Partners. Vmes je skupina Tuš odprodala nekaj trgovskih centrov in jih nato znova vzela v najem.
Do sprememb v lastništvu je prišlo zaradi visoke zadolženosti skupine Tuš. Ta je imela še konec leta 2019 za več kot 260 milijonov evrov finančnih obveznosti, ki jih zaradi poslovnih težav ni bila sposobna odplačevati. Dolga leta je hodila po robu bankrota. Sledila je sanacija, ki je dolgove znižala. Sklad Alfi v kapital skupine Tuš pretvoril dolg, ki ga je pred tem kupil od bank upnic. Obenem je skupina prodala večje trgovske centre in druge nepremičnine. Vse to naj bi ji omogočilo, da se bo lahko osredotočila na osnovno dejavnost, investirala in se poskušala spopasti s konkurenco.
