Avgustovske poplave so v občini Braslovče pustile globoke rane. Najbolj so prizadele območje Letuša, naselja s skoraj 900 prebivalci. Narasla Savinja je poplavila več kot 270 hiš, nekaj pa jih je trajno uničila ali celo prestavila za nekaj metrov.
Konec oktobra so lastniki hiš v naseljih Letuška gmajna in Roje od predstavnikov občine, vlade in vodarske stroke izvedeli, da se bodo morali preseliti drugam. Po načrtu bi njihove hiše porušili, da bi naredili prostor vodi. S tem bi obenem pred poplavami zavarovali Celje in druga naselja v Spodnji Savinjski dolini. Večina prebivalcev, ki jih je ob vsakem večjem deževju strah za imetje, je to odločitev pozdravila. Slaba polovica ji odločno nasprotuje in poudarja, da se ne želi seliti.
Toda ti ljudje so se na območje sotočja Savinje in Pake preselili, ker jim je nekdo to dovolil.
Vsaka druga hiša zrasla po katastrofalnih poplavah
Ključno vprašanje je tako, kako je sploh mogoče, da sta na poplavnem območju zrasli naselji, v katerih živi več sto ljudi, in kdo je gradnjo tam dovolil. V uredništvu necenzurirano.si smo zato pregledali prostorske akte in druge dokumente za območje, kjer je tudi Letuška gmajna. Ugotovili smo:
- da je bila skoraj polovica ogroženih hiš zgrajenih po letu 1990, ko so to območje prizadele do nedavnega najhujše poplave,
- da je bila skoraj vsaka peta hiša na območju, ki zdaj velja za ogroženo, zgrajena v zadnjih 20 letih, nekatere celo pred nekaj leti,
- da so med lastniki najnovejših zgradb tudi nekateri najglasnejši nasprotniki selitve,
- da je na tem območju tudi najmanj ena črna gradnja,
- nekateri novejši objekti se nahajajo le nekaj deset metrov od struge Savinje.
Preberite še:
To je predpis, ki je dovolil množično gradnjo na poplavnih območjih
Kdaj se je največ gradilo
Kot je razvidno iz podatkov prostorskega portala Geodetske uprave RS (Gurs), na tem območju do leta 1964 praktično ni bilo hiš. Po tistem je prišlo do razmaha novogradenj. Do osamosvojitve je na parcelah, ki so prej veljale za kmetijska zemljišča, zraslo skoraj 80 novih stanovanjskih nepremičnin.
Dogajanje so pretrgale poplave. Leta 1990 so reke prestopile bregove po vsej državi. Najbolj so se razdivjale v Spodnji Savinjski dolini. A se je na to hitro pozabilo. Od takrat je na tem območju zraslo dodatnih več kot 60 hiš. Najbolj dejavni so bili ravno časi takoj po poplavah. Gradilo se je tako na levem kot desnem bregu Savinje.
Intenzivna gradnja se je še pospešila, ko je občina Braslovče leta 1998 nastala po razdelitvi bivše velike občine Žalec. Prvi župan je postal Duško Goričar iz Slovenske ljudske stranke (SLS), a se je obdržal le štiri leta. Za njim je prišel Marko Balant, ki je bil kandidat SDS in NSi, na županskem položaju pa se je obdržal dva mandata, do leta 2010.
V tem času so pomladne stranke poskrbele še za potezo, ki se je tako tukaj kot drugod izkazala za usodno. Pomenila je bianco menico za gradnjo na poplavnem območju. Poselitev območij, ki ne bi smela biti nikoli pozidana.
Preberite še:
Država "štancala" dovoljenja za gradnjo na poplavnih območjih
Za vse je kriva uredba iz leta 2008
Leta 2008, slabih deset mesecev po katastrofalnih poplavah v Železnikih, je namreč začel veljati predpis, ki je prižgal zeleno luč za serijsko gradnjo na poplavnih območjih v Sloveniji.
Gre za uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav, ki so jo spisali na ministrstvu za okolje in prostor. Takrat ga je vodil Janez Podobnik (SLS). Uredbo je prva vlada Janeza Janše (SDS) sprejela v začetku septembra 2008, le dobra dva tedna pred parlamentarnimi volitvami. V veljavi je še danes.
Uredba je dejansko avtomatizirala postopke, s čimer je številnim investitorjem zelo olajšala pot do vodnega soglasja. Pod pritiskom občin in lokalnih skupnosti je spodbudila širitev naselij in industrijskih con, že pred tem nastalih na poplavnih območjih, ki so na udaru meter ali več visokih stoletnih vod.
V Braslovčah so šli še dlje. Kot so poročali na N1, sta leta 2008 takratni župan Balant in podžupan Vinko Drča občinskim svetnikom v odločanje dala prostorski akt, ki ni bil usklajen z državo. Ti so kljub temu 140 hektarjev prvovrstne kmetijske zemlje spremenili v 340 zazidljivih parcel. Pet let pozneje je ustavno sodišče del občinskega prostorskega akta razveljavilo. Toda škoda je bila že storjena.
Mnogi so vmes že začeli graditi, po naših podatkih je od takrat v Letušu zraslo najmanj 15 novih stanovanjskih objektov. Spet drugi so prav na podlagi nezakonitega in neustavnega prostorskega načrta obstoječe gradnje legalizirali. Kot so razkrili na N1, v Letušu stoji najmanj pet takih hiš, pa tudi dva vikenda. Prav vse je podivjana Savinja 4. avgusta poplavila.
Preberite še:
Podjetja, ki urejajo vode, dajejo posel sama sebi
"Z vsakim posebej se bomo dogovarjali"
Kot je znano, bo država preselitev okoli 150 hiš v Letušu uredila s posebnim zakonom. Ta bo lastnikom dopuščal več možnosti: lahko si bodo pomagali z državno odškodnino, ali bo država zanje odkupila kakšno od že obstoječih nepremičnin, ali pa bodo deležni nadomestnega objekta na predvidenih lokacijah.
Toda v ozadju nasprotovanj bi lahko bili tudi preprosti ekonomski razlogi. Mnogi se morda bojijo, da bo cenitev njihovih hiš pokazala, da so te vredne bistveno manj, kot so vanje vložili. Ali pa bodo njihove starejše nepremičnine vredne (pre)malo in bodo v zameno prejeli novejše, vendar manjše hiše. Ali pa živijo v črnih gradnjah, za katere ne bi prejeli veliko in bodo končali na cesti.
Vodja sveta za vode Rok Fazarinc poudarja, da so morebitni strahovi odveč. "Vrednotenje bo potekalo po normah, ki jih uporablja Dars, za katerega se ve, da plačuje visoke oziroma poštene odškodnine. Poleg tega se zavedamo, da so ljudje v različnih situacijah. Nekateri imajo posojila. Zato se bomo z vsakim posebej pogovarjali in poskušali doseči najbolj optimalen dogovor," je pojasnil Fazarinc.
