Razlike v precepljenosti med mesti naraščajo. Medtem ko so v Mariboru in Kočevju že uspešno zaključili s cepljenjem starostnikov in kroničnih bolnikov, nadaljujejo pa s tistimi na dnu prednostnega seznama strategije cepljenja, je v Zdravstvenem domu Ljubljana prišlo do zastoja. Po naših informacijah ostaja v Ljubljani necepljen pomemben del starejših od 75 let in tistih s kroničnimi obolenji.
Naša analiza kaže, da največji delež odgovornosti za to nosi ljubljanski zdravstveni dom, saj ni pravočasno poskrbel za ustrezno organizacijo cepljenja ter koordinacijo med zdravniki in pacienti, ki bi se želeli cepiti. Zato so cepili manj ljudi kot drugod. Po besedah več virov obstaja tudi sum, da so pri cepljenju preskakovali vrste in pred prednostnimi skupinami cepili vplivne posameznike iz gospodarstva. Neuradno naj bi jih označevali kot zdravstvene delavce. Te sume bo po naših informacijah preverjalo ministrstvo za zdravje oziroma zdravstveni inšpektorat.
Čeprav gre za največji cepilni center v državi, je ministrstvo pri nadzoru in ukrepanju omejeno. Ustanovitelj Zdravstvenega doma Ljubljana ni država, temveč Mestna občina Ljubljana (MOL) pod vodstvom župana Zorana Jankovića, ki imenuje pet od devetih predstavnikov v svet javnega zavoda. Vodi ga upokojena specialistka za epidemijo Dunja Piškur Kosmač, sicer občinska svetnica Liste Zorana Jankovića in nekdanja državna sekretarka pri ministru za zdravje Dušanu Kebru.
"Pojasnil od NIJZ in ministrstva za zdravje nismo zahtevali. Z relevantnimi informacijami je seznanjen izvajalec cepljenja, Zdravstveni dom Ljubljana in preko njega tudi MOL," so pojasnili na ljubljanski občini. Zdravstveni dom Ljubljana uradno vodi Rudi Dolšak, ki pa je v tem kritičnem času odstopil in je že dalj časa odsoten. Čez dobra dva tedna se bo namreč upokojil, namesto njega pa zdravstveni dom dejansko vodi strokovna direktorica Tea Stegne Ignjatovič.
Preberite še:
Stavili smo na cenejšo AstroZeneco, a nas bo to drago stalo #video
"Dobimo premalo cepiva." Mar res?
V Zdravstvenem domu Ljubljana se branijo, da je količina prejetega cepiva, sploh pri starostnikih, nižja od interesa. "Dobavljena količina cepiva Pfizer-BioNTech in Moderna je običajno nižja od naročene količine cepiva. Celotno količino cepiva v tekočem tednu sproti tudi porabimo," so pojasnili. Trenutno je na seznamu za cepljenje 1000 posebej ranljivih kroničnih bolnikov, 4000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter okoli 3000 oseb starejših od 75 let, ki jih bodo v tem tednu cepili s prvim odmerkom.
Antonija Poplas Susič, ki naj bi na položaju direktorja Zdravstvenega doma Ljubljana nasledila Dolšaka, priznava, da gre pri cepljenju za "logistično izjemno zahteven projekt", saj morajo usklajevati sezname 110 svojih zdravnikov in še 58 koncesionarjev ter "pripraviti skorajda do minute natančen urnik cepljenja za vse udeležence". Zaradi množice ljudi, ki jih je treba cepiti, pa so zakupili hale Gospodarskega razstavišča. Kljub temu krivdo za "morebitne zaostanke" pripisuje Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki pošilja cepivo po državi. "Vsak teden sproti v Ljubljani cepimo približno 5000 ljudi. Cepili bi jih še več, vendar ne dobimo zadosti cepiva," je Susičeva komentirala zaplete za Mladino.
Toda to po naših podatkih ne drži. Težave pri dobavi cepiva, zaradi katerih posamezni zdravstveni domovi niso prejeli toliko odmerkov, kot so jih naročili, so res obstajale, a le v prvih tednih po začetku cepljenja. V marcu teh težav naj ne bi bilo več. Na NIJZ so nam včeraj pojasnili, da je Zdravstveni dom Ljubljana v prejšnjem tednu naročil:
- 630 doz cepiva Pfizer za drugi odmerek,
- cepivo za cepljenje 252 starejših od 80 let,
- 5.500 starih med 75 in 79 let,
- 200 zdravstvenih delavcev,
- 1500 posebej ranljivih kroničnih bolnikov in
- 1000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
Vsega skupaj so torej naročili 9.082 doz cepiva in natanko toliko so jih v tem tednu tudi prejeli, kažejo podatki NIJZ. Tudi iz pojasnil Zdravstvenega doma Ljubljana, ki smo jih prejeli danes, izhaja, da so manj odmerkov cepiva od naročenega dobili v februarju, v marcu pa teh težav ni bilo več.
Ob tem poudarjajo, da skrbijo za kar 420.000 pacientov. "V našem cepilnem centru izvajamo cepljenje za vse odrasle opredeljene paciente ZD Ljubljana (okoli 170.000 oseb), poleg tega napotujejo v cepilni center ZD Ljubljana svojo opredeljeno populacijo še koncesionarji iz Mestne občine Ljubljana in primestnih občin. V cepilni center prav tako sodijo ciljne poklicne skupine, ki izvajajo svojo dejavnost v Ljubljani z okolico in se jih cepi skladno z nacionalno strategijo cepljenja kot so na primer zaposleni v vzgoji in izobraževanju ne glede na lokacijo izbranega osebnega zdravnika," so povedali.
Zagotavljajo, da podatke o cepljenih sproti vnašajo v elektronski register cepljenih oseb. V ponedeljek je bilo s prvim odmerkom cepljenih 22.303 oseb, z dvema odmerkoma pa 14.688 oseb.
Preberite še:
Janša se ni odrekel le cepivu Pfizer, ampak tudi Moderni
Koliko ljudi je na prednostnem seznamu
Kaj se v resnici dogaja v Zdravstvenem domu Ljubljana in nekaterih drugih cepilnih mestih po državi ter ali držijo informacije o zlorabah in preskakovanju vrst, lahko preveri le zdravstveni inšpektorat. A tudi pri tem se zapleta.
Če je zdravstveni inšpektorat še do začetka februarja pri izvajalcih cepljenja preverjal, ali cepijo v skladu s pravili, je odtlej drugače. Tako na inšpektoratu že mesec dni in pol ne izvajajo rednih nadzorov pri cepljenju, temveč se odzivajo izključno na prijave sumov nepravilnosti. Tudi zaradi tega in omejene količine cepiva vlada kaos, v katerem najhitreje cepijo najbolj spretni zdravstveni domovi.
Po zadnji nacionalni strategiji cepljenja je na prednostnem seznamu 1,26 milijona ljudi ali kar 75 odstotkov vseh odraslih prebivalcev Slovenije. Njihovo cepljenje bi kljub vsemu moralo potekati po strogem vrstnem redu. Najprej so bili na vrsti zdravstveni delavci ter zaposleni in oskrbovanci domov za ostarele, nato posamezne skupine starostnikov (80 let in več, 75 let in več ...), posebej kronični bolniki, diplomati, vojaki, zaposleni v šolstvu ... Šele na koncu pridejo na vrsto osebe, stare 60 let in več ter zaposleni v kritični infrastrukturi (energetika, promet, preskrba s pitno vodo ...).
Ne vsi za enega, ampak vsak zase
Toda dogajanje na terenu je povsem drugačno. Medtem ko ponekod najstarejši še čakajo na cepivo, drugod cepijo mlajše. Kako je to mogoče? Ker ni prednostnih kriterijev, na podlagi katerih bi cepivo pošiljali na tista cepilna mesta, kjer imajo največ čakajočih z vrha seznama, torej starostnikov. NIJZ cepivo pošilja v cepilne centre, kjer so pri cepljenju hitrejši od drugih, a še vedno cepijo eno od prednostnih skupin.
Težava je tudi, ker država po treh mesecih od začetka cepljenja nima centraliziranega informacijskega sistema, ki bi omogočal vpogled v sezname cepljenja, temveč je to v pristojnosti vsakega od 61 zdravstvenih domov. Po naših informacijah nihče ne preverja, ali ti domovi naročijo toliko cepiva, kot ga potrebujejo. Tako se dogaja, da imajo na prednostnem seznamu za cepljenje 1000 ljudi, naročijo pa 1500 doz cepiva. Po informacijah iz več virov presežke neporabljenega cepiva občasno celo mečejo stran. Tudi pacienti, ki so interes za cepljenje izrazili prek portala eUprava, bodo še čakali, saj o njihovem zanimanju osebni zdravniki sploh še niso obveščeni. Seznami se bodo usklajevali šele v aprilu.
Zaradi vsega tega se že pojavljajo velike razlike v precepljenosti posameznih mest in območij. Svetel zgled je Kočevje, kjer so se pred meseci organizirali tako, da so vzpostavili interni portal cepljenja. Vanj so družinski zdravniki vnašali svoje bolnike, zaradi česar so lahko hitro in skladno s strategijo cepili vse na svojem območju. Po zadnjih podatkih je cepljenih že nekaj več kot 4000 ali 23 odstotkov ljudi v občini, torej enkrat več od slovenskega povprečja.
Kljub temu so si prislužili javno grajo Jelka Kacina, nacionalnega koordinatorja za logistični del množičnega cepljenja proti covid-19. Ta je pred dnevi dejal, da so "v Kočevju precepili več, kot bi jim pripadalo, in zaradi tega imamo težave". Kočevje so sicer v tednu dni kar trikrat obiskali inšpektorji, a v nobenem inšpekcijskem nadzoru niso potrdili kakršnih koli nepravilnosti. Ugotovili so, da so v tej občini cepili "v skladu s strategijo in navodili".
