Kriminalisti preiskujejo največje gradbišče na Štajerskem

Zakaj eden večjih gradbenih poslov na železnicah zanima policijo?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
sreda, 2. 6. 2021, 05:55


Stanko Polanič
Je konzorcij domačih gradbincev na čelu s SGP Pomgradom Stanka Polaniča stomilijonski posel na progi Maribor-Šentilj dobil s pomočjo reference, ki je direkcija za infrastrukturo ne bi smela potrditi?
Mediaspeed

Slovenija je v zadnjih desetih letih za gradnjo železniške infrastrukture namenila več kot milijardo evrov. Eden ključnih projektov je nadgradnja železniške proge med Mariborom in Šentiljem, ki trenutno velja za največje gradbišče na Štajerskem. Konzorcij petih domačih gradbincev, ki ga vodi SGP Pomgrad v lasti Stanka Polaniča, pri Pesnici gradi železniški predor, viadukt in odsek nove proge. Toda dogajanja na dobrih 100 milijonov evrov vrednem projektu zdaj preiskujejo kriminalisti.  

Na Policijski upravi Kranj so nam namreč potrdili, da vodijo predkazenski postopek na podlagi prijave suma kaznivega dejanja. Po naših informacijah kriminalisti preverjajo, ali je pri oddaji del na železniški progi med Mariborom in Šentiljem prišlo do kaznivega dejanja goljufije na škodo EU in drugih nepravilnosti. V jedru preiskave je domnevno sporna referenca Gorenjske gradbene družbe (GGD) za gradnjo predora, brez katere se konzorcij domačih gradbincev ne bi mogel potegovati za projekt.  

Kot so pojasnili na PU Kranj, je "postopek v fazi preverjanja navedb" iz anonimne prijave. Drugih informacij ne dajejo. 

Preberite še:
Stojan Petrič na drugem tiru kot novi Ivan Zidar

Vrednost celotne nadgradnje 18 kilometrov dolge proge Maribor-Šentilj je 253 milijonov evrov. Po njej bo lahko vozilo 84 vlakov na dan, kar je 17 več kot zdaj.
Vrednost celotne nadgradnje 18 kilometrov dolge proge Maribor-Šentilj je 253 milijonov evrov. Po njej bo lahko vozilo 84 vlakov na dan, kar je 17 več kot zdaj.
/

Kdo je vrtal v predoru 

Celotna nadgradnja 18 kilometrov dolge proge med Mariborom in Šentiljem bo stala dobrih 253 milijonov evrov, od tega bo približno 100 milijonov evrov prispevala EU. Državna direkcija za infrastrukturo je projekt razdelila na štiri dele. Novembra 2019 je enega od sklopov del oddala slovenskemu konzorciju, ki je na razpisu s 100 milijonov evrov vredno ponudbo premagal avstrijski Strabag in turški Cengiz. V njem so ob SGP Pomgradu še štiri podjetja: 

-        Kolektor Koling, del skupine Kolektor Group, kjer nadzorni svet vodi Stojan Petrič

-        Železničarsko gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), ki ga vodi generalni direktor železnic Dušan Mes,

-        GH Holding, kjer je lastnik in direktor Blaž Miklavčič in 

-        Gorenjska gradbena družba (GGD), ki jo lastniško obvladuje Branko Žiberna.

Izbrani ponudnik mora na trasi proge Maribor-Šentilj zgraditi tudi kilometer in pol dolg predor Pekel. Tudi zato je bil eden od pogojev za pridobitev posla referenca za gradnjo cestnega ali železniškega predora, daljšega od 500 metrov. Konzorciju jo je zagotovila GGD. Predložila je referenco za dela, ki jih je leta 2014 opravila pri gradnji poljanske obvoznice pri Škofji Loki. Šlo je za gradnjo dobrih 700 metrov dolgega predora Sten. 

Tu pridemo do sumov nepravilnosti, ki jih zdaj preverjajo kriminalisti. Gorenjski gradbinec namreč predora pri Škofji Loki ni zgradil sam. Prvih 400 metrov predora je izkopalo Primorje, ki mu je direkcija prvotno oddala dela na poljanski obvoznici. Šele po tem, ko je ajdovski gradbinec končal v stečaju, je gradbišče prevzela GGD, ki pred tem ni imela izkušenj z gradnjo predorov. Posel pri Škofji Loki je dobila po zaslugi reference, ki jo je predložil češki partner OHL. Gorenjci so nato zvrtali in do konca zgradili še preostalih 300 metrov predora pri Škofji Loki, ki je uporabno dovoljenje dobil leta 2016. 

Kot razkriva dokumentacija, je direkcija Gorenjcem leta 2016 priznala referenco v dolžini celotnega predora. A tega po mnenju prijavitelja, ki se je obrnil na policijo, ne bi smela storiti, saj je GGD le dokončala gradnjo predora. Potrdilo o referenci je v imenu direkcije podpisal Tomaž Willenpart, ki vodi sektor za investicije v ceste. 

Preberite še:
Je to dokaz, da je bil posel na drugem tiru že rezerviran za Petriča, Polaniča in Škrabca?

Gradnja predora Pekel se je začela prejšnji mesec.
Gradnja predora Pekel se je začela prejšnji mesec.
/

Idrijci so izrinili Gorenjce

Na vprašanje, ali in kako so preverjali referenco za predor na razpisu za nadgradnjo proge Maribor-Šentilj, so na direkciji odgovorili, da "je bila skladno z zakonodajo v postopku javnega naročila imenovana strokovna komisija, ki je opravila pregled ponudbe". Takrat je bila na čelu direkcije še Monika Pintar Mesarič, ki zdaj vodi direktorat za kopenski promet na ministrstvu za infrastrukturo.

Dela v predoru Pekel so se sicer začela prejšnji mesec. Toda GGD ga ne gradi sama. Na direkciji so namreč potrdili informacije, da pri gradnji predora sodeluje tudi Kolektor Koling. Kako je to mogoče, če je na razpisu referenco za predor kot edina predložila GGD? 

Kot so pojasnili na direkciji, jim je Kolektor Koling naknadno predložil lastno referenco. Šlo je za obnovo predora na območju ene od železniških postaj na Reki, kjer je podjetje iz Idrije nastopalo kot vodilni partner skupaj s sarajevsko družbo Euro-Asfalt. Kolektor Koling je v sklopu tega projekta "rekonstruiral obstoječo vozno mrežo, vgradil nove telekomunikacijske, signalne in varnostne naprave ter novo železniško razsvetljavo", piše na njegovi spletni strani. Iz objav v hrvaških medijih je mogoče razbrati, da je vrtalna dela in izkope v skoraj dva kilometra dolgem predoru opravil Euro-Asfalt.

Zakaj se je GGD pri delih v predoru moral umakniti Kolektor Kolingu, ni znano. "Delitev oziroma obseg del, ki ga opravi posamezni partner, je stvar medsebojnega dogovora partnerjev v konzorciju. Partnerji pa so pri izvedbi del medsebojno solidarno odgovorni," so pojasnili na direkciji, ki jo zdaj vodi Ljiljana Herga, ob začetku del razglašena za botro predora Pekel. 

Po neuradnih informacijah naj bi domači gradbinci zaradi relativno nizke cene, ki so jo ponudili, samo pri zadnjem sklopu del na trasi Maribor-Šentilj ustvarili več milijonov evrov izgube. Na fotografiji dolgoletni prvi mož Kolektorja Stojan Petrič.
Po neuradnih informacijah naj bi domači gradbinci zaradi relativno nizke cene, ki so jo ponudili, samo pri zadnjem sklopu del na trasi Maribor-Šentilj ustvarili več milijonov evrov izgube. Na fotografiji dolgoletni prvi mož Kolektorja Stojan Petrič.
STA

Stojan Petrič kot novi Ivan Zidar 

Že nekaj časa pa je jasno, da Kolektor počasi, a zanesljivo prevzema glavno vlogo v domačem gradbeništvu, ki sta jo imela do leta 2009 nekdanji gradbeni velikan SCT in njegov dolgoletni prvi mož Ivan Zidar. Kot je znano, je podjetje 2TDK slovensko-turškemu konzorciju, ki ga vodi Kolektor Koling, letos oddalo oba sklopa gradbenih del na drugem tiru železniške proge Divača-Koper, skupaj vredna 628 milijonov evrov. Sredi maja smo na necenzurirano.si razkrili, da bodo Kolektorjevi podizvajalci pri tem projektu v tem desetletju domala vsi ostali večji domači gradbinci: SGP Pomgrad, SŽ-ŽGP, Riko, VOC Celje ...

Konzorcij, ki ga vodi Kolektor Koling, pri oddaju ponudb na drugem tiru skorajda ni imel konkurence. Od ostalih gradbincev jo je oddal le avstrijski Strabag in še to le za en sklop del. Že pred tem je Kolektor s Pomgradom in SŽ-ŽGP sodeloval pri poslih na železnicah. Kolektor Koling je tako vodil konzorcij za 47 milijonov evrov vredno modernizacijo dveh odsekov proge med Celjem in Rimskimi Toplicami, v katerem je bil tudi SŽ-ŽGP. Skupaj s Pomgradom in SŽ-ŽGP je izvedel 27 milijonov evrov vredno nadgradnjo proge med Poljčanami in Slovensko Bistrico. 

Na območju severovzhodne Slovenije pa je Kolektor primat prepustil SGP Pomgradu, ki je vodil konzorcij za 44 milijonov evrov vredno modernizacijo proge med Pesnico in mejo z Avstrijo, v katerem je bil tudi SŽ-ŽGP. Vsi trije so za 55,5 milijona evrov izvedli še nadgradnjo prvega odseka železniške proge med Mariborom in Šentiljem.