Hladna prha za Madžare: Hrvatom morajo izročiti šefa Mola

Evropsko sodišče v Luksemburgu je danes odločilo, da mora Madžarska predsednika upravnega odbora svoje največje energetske družbe Mol Zsolta Hernadija izročiti Hrvaški.

Avtor: Tomaž Modic / Vesna Vuković
sreda, 25. 7. 2018, 14:25


Necenzurirano prenos
Zsolt Hernadi
Reuters

Na Hrvaškem prvemu možu Mola očitajo, da je nekdanjemu predsedniku hrvaške vlade Ivu Sanaderju dal deset milijonov evrov provizije v zameno za prepustitev upravljalskih pravic v največji hrvaški energetski družbi Ina.

Hrvaška je po mednarodni pravni pomoči večkrat zahtevala njegovo zaslišanje, vendar so jo madžarske sodne oblasti vsakič zavrnile.

"Pravosodni organi držav članic EU so dolžni sprejeti odločitev o vsakem evropskem pripornem nalogu, ki ga prejmejo. Pri zavrnitvi izvrševanja evropskega pripornega naloga se ni mogoče sklicevati na odločitev madžarskega državnega tožilstva, ki je v isti zadevi ustavilo preiskavo proti neznanemu storilcu in v okviru katerega je bila zahtevana oseba (Hernadi, op. p.) zaslišana le kot priča," še navaja sodba.

Sodba v zadevi prvega moža Mola Zsolta Hernadija

Leta 2014 je Hrvaška izdala evropski nalog za prijetje in predajo prvega moža Mola. V začetku novembra je generalna skupščina Interpola kljub nasprotovanju Hrvaške odločila, da omenjenega naloga ne vnesejo v bazo oseb, ki jih išče Interpol.

Viktor Orban
Viktor Orban
Reuters
Madžarsko tožilstvo je že leta 2012 zaustavilo preiskavo proti Hernadiju. Pri tem se je sklicevalo na zaščito madžarskih nacionalnih interesov, ker da bi to slabo vplivalo na poslovanje in delovanje Mola. Leto dni zatem je preiskovalno sodišče v Zagrebu zoper Hernadija odredilo pripor.

Poslabšanje odnosov med Hrvaško in Madžarsko

Če Madžarska ne bo spoštovala odločitve sodišča, lahko izbruhne spor z Evropsko unijo.

Zahteva po izročitvi je sicer že močno poslabšala odnose med Madžarsko in Hrvaško. Madžarska je lani septembra napovedala tudi veto na članstvo Hrvaške v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Hrvaška vlada je v zadnjih dveh letih vneto iskala novega strateškega partnerja za Ino. Odkup deleža v Ini so ponudile tako ameriške kot ruske energetske družbe.

Dogajanje okoli Ine je precej dobro izkoristil Petrol, saj je v zadnjih letih okrepil tržni delež na Hrvaškem in postal drugi največji igralec na tem trgu.

Nesojeni prevzemnik Petrola

Večkrat se je govorilo, da se Mol, ki je že tretji največji naftni trgovec v Sloveniji, zanima tudi za vstop v lastništvo Petrola. Zlasti so se govorice okrepile po tem, ko je drugi največji lastnik Petrola postala češko-slovaška skupina J & T.

Spomnimo, J & T je delnice pridobil v letih 2014 in 2015, z njihovimi nakupi pa razburil državni vrh. Svoje lastništvo so namreč v J & T skrivali za fiduciarnim računom, odprtim pri eni od čeških bank, in ciprskimi podjetji, ki so pred leti v vojni za hrvaško naftno družbo Ina kopičile delnice za madžarsko energetsko multinacionalko Mol.

Informacije, da J & T tudi delnice Petrola kupuje za Mol, so v Bratislavi, kjer je sedež te finančne skupine, pozneje zanikali.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net