Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, je imelo ključno vlogo v poslih z dobavo zaščitne opreme med prvim valom epidemije. Sam Počivalšek ali njegovi ljudje so imeli glavno besedo v postopkih nabav, čeprav za to niso imeli nobenih pristojnosti, vso odgovornost pa so prelagali na zavod za blagovne rezerve. Posredovali so za izbrane dobavitelje, med katerimi sta največje posle dobila podjetji Geneplanet, izbrano za dobavo za osem milijonov evrov medicinskih ventilatorjev, in Acron, dobavitelj 20 milijonov evrov vrednih zaščitnih mask. Med privilegiranimi dobavitelji je bila tudi Marijana Plevnik, soproga Počivalškovega bratranca. V vsaj enem primeru pa je gospodarski minister na zavod pritiskal tudi z "urgentnimi navodili" predsednika vlade Janeza Janše.
Vse to je razvidno iz revizije poslov z zaščitno opremo, ki jo je računsko sodišče opravilo med lanskim majem in decembrom, predlog pa sprejelo in poslalo revidirancem v začetku tedna. Njene izsledke razkrivamo danes. Že konec decembra so portali SDS revizijo z vsemi sredstvi skušali vnaprej diskreditirati ali jo prikazati kot nepomembno. Pri tem so obračunavali s predsednikom računskega sodišča Tomažem Veselom, poslanci koalicije pa so ga pozvali k odstopu. "Računsko sodišče ni odkrilo ničesar takega, kar bi bilo za Počivalška pogubno," je javnost prepričeval Počivalškov svetovalec Sebastjan Jeretič.
Zdaj je jasno, zakaj. Ugotovitve računskega sodišča so namreč najbolj obremenjujoče prav za Počivalška, sicer prvega osumljenca v kriminalistični preiskavi poslov z ventilatorji, ki jo vodi Nacionalni preiskovalni urad (NPU).
Preberite še:
Milijonsko oškodovanje proračuna pri zadnjih nakupih mask
Polovica dobaviteljev z opremo brez certifikatov
Revizija daje nov uvid v kaotično dogajanje v prvih mesecih lanskega leta, ko se je Slovenija začela spopadati z največjo zdravstveno krizo po osamosvojitvi, zamenjala pa se je tudi oblast. Mandat Janševe vlade se je začel 13. marca. Isti dan je Evropska komisija objavila priporočilo glede nabave osebne varovalne opreme in medicinskih pripomočkov. Z njim je državam dovolila, da lahko kupujejo tudi opremo, za katero ni dokazano, da ustreza evropskim standardom (CE). To lahko storijo le v primeru, če so takšni izdelki na voljo samo zdravstvenim delavcem, ne pa tudi drugim uporabnikom, in da se takoj, ko je to mogoče, naknadno preveri njihova ustreznost.
Tega nova vlada med epidemijo ni upoštevala. Revizija namreč ugotavlja:
- da je skoraj polovica od 64 dobaviteljev v Slovenijo pripeljala opremo, ki ni imela ustreznih certifikatov. Teh ogromnih količin mask in druge opreme tudi po koncu prvega vala epidemije ni preverjal nihče.
- da številni dobavitelji, ki so podpisali pogodbe o dobavi, k ponudbam niso priložili fotografij posameznih kosov opreme.
- da je bilo kar 32 od 64 pogodb sklenjenih na podlagi ponudb, ki niso vključevale bistvenih elementov, ali pa dobavitelji sploh niso posredovali ponudb. To se je zgodilo pri enem od poslov s podjetjem Public Digital Infrastructure v lasti Joca Pečečnika.
Kdo je za to odgovoren? 14. marca je Janševa vlada za nabave uradno zadolžila zavod za blagovne rezerve, ki za to ni imel ne izkušenj ne kadrov. Toda ključne odločitve so bile v resnici v rokah Počivalška in njegovih ljudi, zavod pa je moral zanje prevzemati odgovornost.
Računsko sodišče tako ugotavlja, da vlada sploh ni določila, kakšna bo vloga ministrstva za gospodarstvo pri urgentnih nabavah opreme in kako naj sodeluje z zavodom za blagovne rezerve. Ker te naloge niso bile razmejene, so lahko na zavodu v prvih dneh vlade izbirali le med ponudbami dobaviteljev, ki so jih dobili z ministrstva. Od tam so na zavod po ugotovitvah računskega sodišča prihajale le "določene ponudbe oziroma elektronska sporočila". Zavod prav tako ni odločal, katera ponudba je ustrezna in katera ne. Ali kot ugotavlja računsko sodišče: "Ministrstvo je prispevalo k neenakopravni obravnavi ponudnikov, ne da bi za to sploh imelo pristojnost."
Preberite še:
Počivalškovi vedeli za milijonske provizije pri maskah
Kaj so zamolčali o ventilatorjih
Zavod je tako v prvih dneh Janševe vlade uradno izbral štiri dobavitelje ventilatorjev: Geneplanet, RAM2, Hisense Gorenje in LRM. Toda to je storil na podlagi seznama, ki ga je prejel od Počivalškovega ministrstva. Uslužbenec, ki ga je poslal, se je v priloženem sporočilu skliceval na poslanko SDS Jelko Godec, danes državno sekretarko v Janševem kabinetu. Plačilo osem milijonov evrov predujma za Geneplanet, ki ga je Počivalšek zahteval od tedanjega direktorja zavoda Antona Zakrajška, je bilo po oceni računskega sodišča "odstopanje od prakse zavoda, lastne prakse in danih navodil".
Vrh vlade na čelu s Počivalškom je takrat usmerjal nabave ventilatorjev, ne da bi sploh vedel, koliko jih je že v državi. Podatke o zalogah je sicer že februarja skušal pridobiti nekdanji zdravstveni minister Aleš Šabeder, a mu jih je posredovala le polovica slovenskih bolnišnic. Njegov naslednik Tomaž Gantar je sredi marca "pavšalno ocenil", da Slovenija potrebuje od sto do dvesto novih ventilatorjev. Počivalškovo ministrstvo pa je zavodu odredilo, da jih kupi 326. Zakaj? Pri tem se je sklicevalo na elektronsko sporočilo ene od domačih infektologinj, je ugotovilo računsko sodišče.
Revizija razgalja še eno skrivnost dogajajanja okrog ventilatorjev. Do zdaj je bilo znano, da je ministrstvo za gospodarstvo v nabor ponudnikov vključilo tudi Geneplanetove ventilatorje Siriusmed R 30, čeprav ti po oceni strokovne skupine UKC Ljubljana brez nadgradnje niso bili primerni za zdravljenje obolelih s covid-19. Pri tem se je sklicevalo na pozitivno mnenje dr. Mateja Podbregarja iz Splošne bolnišnice Celje, češ da so ti ventilatorji med epidemijo primerni za široko uporabo. Toda Počivalškovo ministrstvo je zamolčalo njegovo dodatno opozorilo: da gre za najosnovnejši model nižjega razreda in da bi po tej ceni lahko kupili najboljše ventilatorje Siriusmed R 50+ z vsemi dodatnimi opcijami.
Preberite še:
NPU išče vezni člen med Počivalškom in Geneplanetom
Počivalšek zavodu: URGENTNO-NAVODILO PV
Organizirani sistemski kaos, v katerem se nikoli ni vedelo, kdo je za kaj zadolžen, je poglobil še sam Počivalšek. Že po tem, ko je vlada ustanovila medresorsko delovno skupino, ki je pregledovala ponudbe za dobavo opreme, je gospodarski minister imenoval še lastno projektno skupino. Vodil jo je Mitja Terče. Vloga, pristojnosti in položaj te skupine v razmerju do ostalih vpletenih v nabave nikoli niso bile natančno določene. Računskemu sodišču ni uspelo ugotoviti, na podlagi kakšnih znanj in izkušenj je Počivalšek izbral Terčeta, ki je izrecno zahteval pospešitev skoraj 20 milijonov evrov vrednega posla z Acronom – največjega med vsemi v prvem valu epidemije. Tudi Počivalškovo ministrstvo je s tem poslom soglašalo, četudi državna uprava za zaščito in reševanje še ni potrdila ustreznosti Acronove ponudbe.
Mimo medresorske delovne skupine je Počivalškovo ministrstvo zavodu posredovalo tudi Geneplanetovo ponudbo za dobavo za 3,5 milijona evrov mask FFP2. Podoben privilegij so imeli še nekateri dobavitelji: Medicop, Cross Continental, Mimovrste in Marijana Plevnik, soproga Počivalškovega bratranca iz Podčetrtka, ki je zavodu kot samostojna podjetnica prodala za 52.500 evrov mask za splošno uporabo. To ji je uspelo kljub negativnemu rezultatu tehničnega preverjanja teh mask. Počivalšek je do zdaj ves čas zatrjeval, da za posel ni posredoval.
Minister se je osebno močno zavzel tudi za podpis pogodbe s podjetjem Bitset, ki je v lasti Tiborja Janežiča. Šlo je za načrtovano dobavo za skoraj 1,2 milijonov evrov mask KN95. Počivalšek je na zavod poslal elektronsko sporočilo in ga naslovil kot "URGENTNO-NAVODILO PV", iz česar izhaja, da je to počel po navodilu Janeza Janše. "Nujno!!! Prednostna obravnava!!!" je v sporočilu zapisal Počivalšek. Pogodba nikoli ni bila podpisana, a računskemu sodišču zaradi pomanjkanja dokumentacije ni uspelo ugotoviti, zakaj ne.
Preberite še:
Razkrivamo največjo skrivnost afere maske
Do posla brez varnostnega preverjanje Sove
Enako se je zgodilo s pogodbo za dobavo za šest milijonov evrov trislojnih mask, ki bi jo moral zavod podpisati s podjetjem Epson. Tudi v tem primeru računskemu sodišču ni uspelo odkriti, zakaj ni prišlo do podpisa. Podjetje je zdaj v lasti Roberta Emeršiča, ki ga je pred leti odkupil od Marsela Zelenika, dolgoletnega poslovnega partnerja Kristjana Petka, brata Boruta Petka, nekdanjega tajnika v premierskem kabinetu Janeza Janše. Zelenik je znan tudi iz nasedlih nepremičninskih poslov Nove KBM na Hrvaškem.
Iz revizije je razvidno, da je bilo kar 22 pogodb sklenjenih, ne da bi dobavitelje varnostno preverila Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova). Eno od teh je bilo podjetje Korez Sorting Group iz Stopč pri Grobelnem, ki je zavodu za 480.000 evrov prodalo necertificirane maske z zaščitno gumico. Medtem ko jih je Počivalšek predstavljal kot dosežek domače obrti, so v občinah povzročile val razburjenja, zato jih nekatere niso želeli prevzeti. Na zavodu so morali pogodbo o dobavi teh mask podpisati, še preden je medresorska skupina končala z obravnavo ponudbe. Zakaj podjetje Korez Sorting Group ni prestalo varnostnega preverjanja, ni znano. Po poročanju Svet24 pa se je soproga lastnika podjetja takrat s tožilstvom pogajala o priznanju krivde zaradi vpletenosti v hekerski napad na Luko Koper in še dve drugi podjetji leta 2011.
Brez predhodnega varnostnega preverjanja sta posel dobili tudi podjetji Acron in Hmezad TMT pod vodstvom Domna Prešerna, ki je državi tik pred koncem prvega vala epidemije prodalo za 20 milijonov evrov necertificiranih mask in pri tem obšlo farmacevtsko inšpekcijo. Varnostni zadržek pa je imela Sova pri podjetju SLA Marketing iz Destrnika, ki ga vodi Saša Čeh. Njegovo lastništvo vodi na Slovaško in se konča v ameriški davčni oazi Wyoming. Sovo je takrat še vodil Rajko Kozmelj, ki je nekaj dni po zamenjavi vlade odstopil s položaja. Na njem je ostal do sredine aprila, ko je Janševa vlada nanj imenovala odvetnika Janeza Stuška.
Popravek: To so ugotovitve o Počivalšku, zaradi katerih SDS ruši Vesela
Od ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška smo prejeli zahtevo za objavo popravka. Objavljamo ga v celoti, kot smo ga prejeli.
V zgoraj navedenem prispevku so bili objavljeni napačni in neresnični podatki o Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in o ministru.
Ne drži, da je iz predloga revizije računskega sodišča razvidno, da je imelo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter s tem minister Počivalšek, ključno vlogo v poslih z dobavo zaščitne opreme med prvim valom epidemije. Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je bilo zgolj eno izmed deležnikov, ki so sodelovali v postopku dobave zaščitne in medicinske opreme.
Ne drži, da Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in s tem minister Počivalšek, niso imeli nobenih pristojnosti v postopkih nabav zaščitne in medicinske opreme. Pristojnost jim je bila dodeljena na podlagi vladnih sklepov, ki so tudi omogočali nabavo zaščitne in medicinske opreme.
Ne drži, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vso odgovornost pri dobavi zaščitne opreme prelagalo na Zavod za blagovne rezerve. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je namreč z Zavodom za blagovne rezerve pri dobavi zaščitne opreme sodelovalo, tudi skupaj z drugimi deležniki.
Ne drži, da je minister Počivalšek posredoval pri nakupu Geneplanetovih ventilatorjev ampak je skupaj s sodelavci na ministrstvu na Zavod za blagovne rezerve prenesel informacije o nujnosti nabave ventilatorjev, veliki nestabilnosti trga medicinske opreme in nujnosti ukrepanja. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na Zavod za blagovne rezerve tudi posredovalo informacije o ventilatorjih, ki jih je stroka ocenila za ustrezne in o ponudbah za te ventilatorje.
Prav tako ne drži trditev, da je ministrstvo pri sklicevanju na pozitivno mnenje dr. Mateja Podbregarja iz celjske bolnišnice, o primernosti ventilatorjev Sirusmed R 30 za široko uporabo, zamolčalo Podbregarjevo opozorilo, da gre za najosnovnejši model nižjega razreda in da bi po tej ceni lahko kupili najboljše ventilatorje Siriusmed R 50+ z vsemi dodatnimi opcijami. Ventilatorjev Siriusmed R 50+ v času nabave R 30 ni bilo dobavljivih prej kot v roku 6-9 mesecev, pri čemer so bili R30 opremljeni z vso opcijsko opremo.
Zavod za blagovne rezerve je informacije o potencialnih dobaviteljih dobival s strani Medresorske delovne skupine in drugih deležnikov vključenih v proces, prav tako jih je zbiral sam kolikor je glede na kapacitete bilo sploh mogoče.
S spoštovanjem,
Zdravko Počivalšek,
minister
