Iva Boscarola mečejo iz podjetja, ki si od države obeta orožarske milijone

Ko so države članice zveze Nato na junijskem vrhu napovedale pospešeno krepitev svojih obrambnih zmogljivosti, so se vrata do novih velikih poslov odprle tudi za slovenska podjetja. V enem od njih se je že kmalu zatem vnel silovit spopad za lastništvo. 

V zgodbi, ki jo objavljamo danes, je v glavni vlogi Ivo Boscarol, nekdanji lastnik Pipistrela in eden najbolj znanih slovenskih podjetnikov. Boscarol je že leta 2023 vstopil v lastništvo ajdovskega podjetja C-Astral, ki proizvaja prve slovenske brezpilotne letalnike. Julija letos je ministrstvo za obrambo s tem podjetjem podpisalo okvirni sporazum o nabavi teh brezpilotnikov, vreden dobrih 12 milijonov evrov.

Toda le manj kot mesec dni po tem, ko je podjetje C-Astral prišlo do največjega posla v svoji zgodovini, je med njegovimi lastniki "počilo". Preostala dva družbenika sta se namreč odločila, da Boscarola izključita iz lastništva. Temu se je Boscarol uprl. Proti podjetju C-Astral je vložil tožbo, s katero poskuša razveljaviti odločitev o izključitvi. Na sodišču pa je pred dnevi z začasno odredbo dosegel, da za zdaj ostaja v lastništvu. 

Kaj vse se torej skriva v ozadju vojne za posel s prvimi slovenskimi brezpilotniki? In kaj o vsem skupaj pravijo Boscarol in drugi vpleteni?

Takoj, ko so dobili posel na Morsu, je med lastniki "počilo" 

Podjetje C-Astral so leta 2007 v Ajdovščini ustanovili Marko Peljhan, Samo Stopar in Nejc Trošt, ki so pred tem v garaži sestavili letalnik Bramor. 12 let pozneje je dobilo strateškega partnerja. V lastništvo C-Astrala je s 40-odstotnim deležem vstopila japonska korporacija Terra Drone, ki se je leta 2023 iz podjetja umaknila.

Takrat je vanj vstopil Boscarol, ki je 10-odstotni delež odkupil od Peljhana. Le nekaj mesecev prej je postalo jasno, da si lahko podjetje C-Astral obeta velik posel. Slovenija in Črna gora sta namreč sklenili dogovor o sodelovanju, ki je predvideval nakup brezpilotnikov za vojski obeh držav. Julija letos je minister za obrambo Borut Sajovic podpisal dogovor za nakup do 33 brezpilotnikov, ki bi stali okrog 12,5 milijona evrov. 

Za primerjavo: podjetje C-Astral je lani ustvarilo dobrih pet milijonov evrov prihodkov in 372 tisoč evrov dobička. 

Toda v istem času je izbruhnil spor med solastniki C-Astrala. Na eni strani sta njegova ustanovitelja Stopar in Trošt, ki imata vsak po tretjino lastništva. Na drugi je Boscarol, ki je od Peljhana odkupil še dodatni delež, danes pa prav tako obvladuje tretjino podjetja.

Dokumenti: zakaj so želeli razlastiti Boscarola

Kot izhaja iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu, sta Stopar in Trošt v začetku avgusta predlagala izključitev Boscarola iz lastništva. Za to sta navedla več razlogov:

1) Kršitev konkurenčne prepovedi. Boscarol je direktor in lastnik podjetja Timtec Defense, ki se prav tako ukvarja z izdelavo brezpilotnih letal. To podjetje od lani vodi Marko Peljhan, ustanovitelj C-Astrala, ki je svoje deleže v tem podjetju prodal Boscarolu.

2) Prevzem poslov in zaposlenih. V podjetju Timtec Defense so ob Peljhanu zaposlili še najmanj tri ljudi, ki so pred tem delali v C-Astralu. Obenem naj bi C-Astralu prevzeli posel pri projektu za razvoj avtonomnih podvodnih plovil.

Stopar in Trošt sta Boscarola razlastila na avgustovski skupščini, zaradi česar je ajdovski podjetnik sprožil gospodarski spor. Prepričan je, da je žrtev finančnih interesov preostalih dveh solastnikov C-Astrala. 

"Tako ali drugače sem pri C-Astralu zraven od vsega začetka. V zgodnjih letih sem pomagal s financiranjem, znanjem iz Pipistrela, svetovanjem ter odpravljanjem legalnih preprek pri letenju z brezpilotnimi letali, sodeloval pri izdelavi nacionalne zakonodaje za brezpilotna letala ...," je včeraj za necenzurirano.si pojasnil Boscarol.

"Izključili so me zaradi okoriščanja in prisvojitve dobička"

"V zadnjih letih so se začeli odnosi med lastniki krhati, zato je Marko Peljhan odstopil kot direktor in se posvetil svoji profesuri v ZDA. Ker se tako kot z drugima solastnikoma tudi z njim poznam od malih nog, sem ga prosil, če bi se lahko vrnil v Slovenijo. Zaradi poznavanja obrambne industrije je prevzel vlogo izvršnega direktorja v družbi Timtec Defense," je dejal. 

S Peljhanom se je tudi dogovoril, da odkupi njegov delež v C-Astralu. Toda, tako Boscarol, zapletlo se je, ko mu druga dva solastnika nista želela več razkrivati poslovanja. 

"Začela sta me šikanirati na vse možne načine - z izgovorom, da v družbi Timtec Defense opravljam konkurenčno dejavnost, kar ni res, saj ne razvijamo ali delamo enakih ali podobnih produktov kot C-Astral. To tudi ni v konfliktu z družbeno pogodbo, tako da so bile te obtožbe brez vsakršnega temelja," je poudaril Boscarol.

Kot je pojasnil, se za izključitvijo, za katero je izvedel iz vabila na skupščino, skrivajo drugi razlogi. "Namen je okoriščanje in prisvojitev mojega dela dobička pri velikem poslu z ministrstvom za obrambo, ki sta mi ga zamolčala, in mojega dela kupnine ob eventualni prodaji družbe (francoski orožarski, op. a.) multinacionalki Thales, za kar sta se dogovarjala brez moje vednosti. Pohlep očitno ne pozna meja," je pojasnil Boscarol in dodal, da je za te načrte izvedel iz dveh dokumentov.

Boscarol dobil prvo bitko, a glavna ga še čaka 

V vodstvu C-Astrala so nam pojasnili, da "gre za tekoči spor, ki ga v tej fazi ne nameravamo javno komentirati". Poudarili so le, da izključitev Boscarola nikakor ni povezana z zadnjimi posli z državo "ter je bil sprejeta v skladu z veljavno zakonodajo in družbeno pogodbo – z namenom zaščite interesov podjetja in njegovih zaposlenih".

Poslovni rezultati podjetja C-Astral (v evrih)

Spor je tako zdaj na sodišču. To je ugodilo Boscarolovi zahtevi za izdajo začasne odredbe, s katero ajdovski podjetnik ostaja solastnik C-Astrala, o sami izključitvi pa bo še odločalo. Pri tem je sodišče ocenilo, da ima Boscarol verjetno prav, ko navaja, da razlogi za izključitev niso resnični ali dovolj utemeljeni. Če odredbe ne bi izdalo, bi preostala dva družbenika lahko postala edina lastnika in se lahko odločila tudi za njeno prodajo. 

Toda obenem je sodišče poudarilo, da Boscarol vsaj za zdaj ni z zadostno mero verjetnosti izkazal, da sta ga Stopar in Trošt izključila, ker sta mu želela preprečiti zaslužek od izvedbe posla z državo. Kot je še dejal Boscarol, je zaradi "ravnanj, ki vsebujejo veliko elementov kaznivega dejanja", proti vodilnim in ostalima dvema solastnikoma C-Astrala vložil kazensko prijavo na okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici.