Janšev recept za zmago je drobljenje glasov na levi sredini #podkast

"Samo v zadnjih dveh, treh tednih smo videli Venezuelo, Grenlandijo, kitajske vojaške vaje okrog Tajvana, proteste v Iranu, izraelsko raketiranje Libanona in Sirije, ameriški zračni napad na Nigerijo, spopad med Savdsko Arabijo in silami Združenih arabskih emiratov na jugu Jemna, obstreljevanje med Tajsko in Kambodžo. Še vedno trajata vojni v Ukrajini in Sudanu. Skratka, cel svet gori, pretresajo nas vojne in globalne krize. Postavlja se novi svetovni red. Pri nas pa je glavna novica sneg v januarju," je v novi epizodi Reporter podkasta dejal odgovorni urednik necenzurirano.si Primož Cirman.

Z urednikom Reporterja Silvestrom Šurlo sta komentirala zadnja dogajanja v slovenski politiki. Po Cirmanovi oceni nastop predsednika vlade Roberta Goloba na partizanskih slovesnostih na Osankarici in v Dražgošah pomeni, da ga je tako imenovana "stara levica" dokončno sprejela kot kandidata številka ena na levosredinskem polu.

"Dražgoše že vrsto let niso le običajna spominska prireditev, ampak so kot nekakšna politična konvencija levice. Čeprav Golob v govoru ni izrekel posebej ideoloških sporočil, je že njegova prisotnost sama po sebi dovolj močan politična signal," meni Cirman.

Sogovornika ocenjujeta, da se je z novim letom začenja tudi mobilizacija levosredinske baze, ki je bila doslej bistveno manj aktivirana kot Janševa desnica. "Janez Janša je že dolgo osredotočen na popolno mobilizacijo svoje baze. Ideološki spopadi, kulturne vojne, govorjenje o totalitarizmu in simbolika žrtve so jedro njegove politične identitete. Janša ne nagovarja več sredine, ampak želi z radikalizacijo in polarizacijo povečati udeležbo svoje baze ter hkrati del prebivalstva odvrniti od volitev," poudarja Cirman.

Na levem polu je ta trenutek slika precej bolj kaotična. Velik pretres predstavlja prestop vodje poslanske skupine Levice Mateja Tašnerja Vatovca v SD. Cirman ta prestop razlaga predvsem kot potezo Matjaža Hana, ki želi SD znova postaviti kot ključno stranko levice in pokazati politično moč. Hkrati pa ta prestop resno slabi Levico in lahko ogrozi njen parlamentarni obstoj. Če Levica izpade iz parlamenta, se po obeh sogovornikih dramatično povečajo možnosti za Janševo vrnitev na oblast.

"Levi pol že več mandatov pretresajo notranji spori, frakcijski boji, spopadi egov in ideološka čistunstva. Levica je tipičen primer: iz stranke so v zadnjih letih odšli različni vidni člani, stranka pa je bila dolgo časa razpeta med antisistemskim radikalizmom in sodelovanjem v vladi."

"Paradoksalno je, da je prav Levica pod Golobovo vlado v zelo polarizirani politični krajini izpeljala enega največjih političnih dosežkov, pokojninsko reformo, ki jo je Luka Mesec spravil skozi kljub izjemno polariziranemu okolju in siceršnjemu zamrtju dialoga med delodajalci in sindikati," je dejal Cirman.

Ena največjih nevarnosti za levosredinski pol je po sogovornikih drobljenje glasov. Med štiri in osem odstotkov volivcev bi lahko glasovalo za majhne strankarske projekte, ki ne bodo prestopili parlamentarnega praga. To bi lahko odločilo volitve v korist Janše. Na desnici pa je slika bolj disciplinirana in urejena. SDS je uspela skoraj vse manjše projekte potegniti pod skupni dežnik, zato je tam izguba glasov minimalna. Izstopajo le marginalni akterji, sta izpostavila sogovornika.

V pogovoru boste izvedeli še:

Koliko bo od prestopa leta pridobila SD in koliko na drugi strani izgubila Levica?

Ali je pobuda aktivista Jaše Jenulla, ki malim strankam na levici predlaga skupno listo Progresivne fronte, sploh realna?

Zakaj se v političnem projektu Anže Logar skriva prevara tistih liberalnih volivcev, ki si ne želijo nove Janševe vlade?

Kaj je skrivnost dobrih rezultatov, ki jih ima v anketah stranka Resnica?

Vabljeni k gledanju in poslušanju.

Prisluhnite tudi ostalim našim podkastom