Državna direkcija za vode je za vzdrževalna in druga večja dela na vseh vodotokih na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, ki so ju avgusta letos prizadele katastrofalne poplave, v zadnjih treh letih in pol skupaj namenila slabih 2,5 milijona evrov.
Za primerjavo:
- To je precej manj od trenutne prodajne cene najdražjih luksuznih stanovanj v Ljubljani.
- Kar trikrat več denarja kot za vzdrževanje vodotokov v teh dveh regijah bo država zgolj letos namenila za subvencioniranje nakupov električnih avtomobilov. Natančneje: 8,6 milijona evrov na dveh razpisih Eko sklada.
- Skoraj toliko sredstev, kot jih je od leta 2020 namenila za dela na vseh rekah, potokih in hudournikih na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa je država letos izplačala Slovenski industriji jekla (SIJ) kot pomoč zaradi energetske draginje, ki je zdaj kljub domnevnim kršitvam ne uspe izterjati nazaj.
Vse to je razvidno iz računov, poročil o delu, gradbenih situacij in drugih dokumentov, ki smo jih od direkcije zahtevali po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. V uredništvu necenzurirano.si smo namreč želeli preveriti, kam natančno je šel denar, ki ga je država v zadnjih letih nakazovala podjetjem s koncesijo za urejanje voda. Zaradi zajetnosti gradiva, ki smo ga po skoraj mesecu dni dobili na vpogled, smo se pri analizi osredotočili le na Koroško in Zgornjo Savinjsko dolino, ki sta bili med najbolj prizadetimi v povodnji.
Preberite še:
Podjetja, ki urejajo vode, dajejo posel sama sebi
Za koroške vodotoke v štirih letih le milijon in pol
Večina Koroške in Zgornje Savinjske doline leži na območjih pomembnega vpliva poplav. Kljub temu je država zanje v zadnjih letih porabila le manjši del denarja, namenjenega za javno gospodarsko službo urejanja voda na območju Drave in Savinje:
1. Za vzdrževalna in druga dela na vseh rekah, potokih in hudournikih na Koroškem je tako med januarjem 2019 in junijem 2023 namenila manj kot 1,5 milijona evrov.
2. V istem obdobju je državna direkcija za vode podjetju VGP Drava, ki ima koncesijo za urejanje voda na območju te reke in njenih pritokov, skupaj nakazala 13 milijonov evrov.
3. Še manj denarja za projekte so dobili v Zgornji Savinjski dolini. Od januarja 2020 do junija 2023 je podjetje Nivo Eko, ki ima koncesijo za urejanje voda za območje Savinje, izpeljalo za približno 830.000 evrov vzdrževalnih, sanacijskih in drugih projektov.
4. Samo v letih 2020, 2021 in 2022 je podjetje Nivo Eko za javno službo urejanja voda v porečju Savinje od države dobilo skupaj 8,4 milijona evrov. To pomeni, da je za projekte v občinah na geografsko velikem območju zgornjega toka Savinje, ki velja za poplavno ogroženo, porabilo približno desetino tega denarja.
V te številke smo zajeli vzdrževalne in druge projekte, ki sta jih oba koncesionarja, torej VGP Drava in Nivo Eko, posebej navedla na računih, izstavljenih direkciji. S tem smo upoštevali tako večja kot manjša dela, ki so državo stala nekaj tisoč evrov. Iz analize smo izpustili redna čiščenja prodnih zadrževalnikov in vzdrževanja brežin. Prav tako nismo upoštevali denarja, ki ga država namenja za nadzor nad temi vodotoki, obratovanje vodne infrastrukture in nekatere druge stroške, ki končnih razmerij ne spreminjajo v bistveni meri.
Preberite še:
Ima koncesijo za urejanje voda. Dobičke posoja razvpitemu poslovnežu.
Poplavljena območja ostala brez evropskega denarja
Ključno vprašanje je naslednje: je država v zadnjih letih zanemarjala nujna vlaganja v urejanje voda v obeh regijah v primerjavi z nekaterimi drugimi območji, ki so poplavno manj ogrožena?
Odgovor nanj bi lahko dala šele podrobnejša revizija. Dejstvo je, da koncesionarji delo opravljajo na podlagi letnih programov, ki jih potrjuje direkcija za vode. Ta jih pripravlja s pomočjo podatkov o stanju vodotokov, ki jih sporočajo rečni nadzorniki, zaposleni pri koncesionarjih. Res je tudi, da oba koncesionarja pokrivata obsežno območje med avstrijsko in hrvaško mejo, kjer so tudi nekatera največja mesta v državi (Maribor, Ptuj).
Toda v istem obdobju sta obe regiji praktično ostali brez evropskega denarja za protipoplavne projekte. S seznama protipoplavnih naložb z načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je vlada Janeza Janše leta 2021 poslala v Bruselj, so namreč izpadle vse občine na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini. Edina izjema je bil Dravograd. Medtem se je na istem seznamu našel prostor tudi za občine, ki ne ležijo na območjih pomembnega vpliva poplav.
Podrobnejšo analizo, kolikšen del državnega denarja za urejanje voda so prejele občine, ki ne veljajo za poplavno ogrožene, bomo objavili v naslednjih dneh. Te podatke bomo primerjali s politično pripadnostjo njihovih županov.
Preberite še:
Kdo skrbi za struge rek? Štirje zmagovalci privatizacije.
V katerih strugah so bili delavci? In kje ne?
Leta 2019 je direkcija za vode financirala skoraj 30 različnih rednih in interventnih projektov v porečju Drave. V dokumentaciji smo našli le štiri z območja Koroške: vzdrževalna dela na Mislinji, Meži pri Dobji vasi, Suhodolnici na cesti Slovenj Gradec-Kotlje in Selčnici. Njihova skupna vrednost je znašala okrog 130.000 evrov. V istem letu so v VGP Drava izdelali še analizo poplavne varnosti za Dravograd.
Podjetje VGP Drava, ki ga lastniško obvladuje privatizacijski tajkun Leopold Poljanšek, je leta 2019 za vodno gospodarsko javno službo prejelo skoraj dva milijona evrov. Podoben znesek je dobilo tudi leta 2020, ko je izpeljalo šest projektov na Koroškem. Od tega so bila najdražja 40.000 evrov vzdrževalna dela na Strojnski reki v občini Ravne.
Prihodki podjetja Nivo Eko za vodnogospodarsko javno službo
Sledilo je obdobje, ko so se državna sredstva za urejanje voda močno povečala. VGP Drava je v letih 2021 in 2022 skupaj prejelo kar osem milijon evrov. Toda pri tem je šlo za naložbe na Koroškem le slabih 1,2 milijona evrov. Direkcija, ki jo je takrat vodil Roman Kramer, je v tem obdobju plačala vzdrževalna dela na odsekih več kot 10 vodotokov: Meži pri Ravnah, Mislinji pri Dovžah, Ojstriškem, Črnem in Likevičkem potoku, Suhodolnici v Slovenj Gradcu.
Leta 2022 se je število vodotokov, kjer je naročila dela, povečalo na 15. Podjetje VGP Drava je recimo delalo v strugi Prevalovega grabna pri Muti, Radeljskega, Flisovega, Barbarskega in Škudljevega potoka (pri Libeličah) ...
Preberite še:
Država "štancala" dovoljenja za gradnjo na poplavnih območjih
32 tisoč evrov za posek 180 metrov struge
Res je, da je skupna vrednost naložb na Koroškem v teh dveh letih presegla milijon evrov. Toda to je bila še vedno le dobra osmina denarja, ki ga je v tem času za urejanje voda prejel VGP Drava.
Primer: na računu, ki ga je podjetje izstavilo za november 2022, vrednem 740.000 evrov, je 25 plačanih projektov, od tega pet na območju Koroške. V prvih šestih mesecih letošnjega leta pa so v VGP Drava začeli z vzdrževalnimi deli le v enem vodotoku na Koroškem – v Pušnikovem potoku v občini Dravograd. Kot že omenjeno, načrte za dela na direkciji, ki jo od konca lanskega leta vodi Neža Kodre, pripravljajo v letu pred njihovim začetkom.
In Zgornja Savinjska dolina? Na računih, ki jih je direkcija v letu 2020 plačala podjetju Nivo Eko, je naveden le en projekt iz te regije: posek rastlinja v strugi potoka Trnava, ki je avgusta poplavil središče Mozirja. Cena za dela na 180 metrov dolgem odseku: 31.977 evrov.
Prihodki podjetja VGP Drava za vodnogospodarsko javno službo
V letu 2021, ko je bilo denarja za vode krepko več, na računih ni nobenega projekta iz te regije. Šele v letu 2022 so na vrsto prišli trije: dobrih 81.000 evrov vredna vodno gospodarska ureditev v Rečici, dela v potoku Šajspah nad Mozirjem in odstranitev naplavin iz potoka Trnava. Decembra 2022 je država plačala dobrih 100.000 evrov za ureditev 190 metrov struge potoka Šokatnica pri Gornjem Gradu, še skoraj 133.000 pa za enaka dela v strugi Drete, od katerih je 79.000 evrov odpadlo na gradbena dela.
