Več virov nam je v zadnjih dneh potrdilo, da so se med prvim možem NLB in nadzorniki banke v teh pogajanjih pojavili kratki stiki. Nekatere člane nadzornega sveta naj bi namreč motila odnos in način komunikacije prvega moža NLB.
Po informacijah, ki jih za zdaj ni mogoče uradno preveriti, naj bi nadzorniki Brodnjaku že pred časom ponudili okvirni predlog pogodbe z novo, precej višjo plačo, ki so jo določili na podlagi primerljivih plač v panogi. Brodnjak naj bi ga zavrnil, pri čemer naj bi to po mnenju nekaterih nadzornikov storil na neprimeren način. Razumeli naj bi ga, da ponujeni znesek ocenjuje celo kot žalitev.
Jasno je le, da dosedanja vodja komisije za prejemke Vida Šeme Hočevar od začetka marca ni več članica nadzornega sveta NLB. Mandat ji je prenehal po tem, ko je skupaj s še eno nadzornico Simono Kozjek konec leta odstopila s položaja. Več o razlogih za njun odhod pišemo v okvirju. To posledično pomeni, da ima nadzorni svet NLB trenutno le šest članov, med katerimi sta le dva slovenska državljana (ob Karpetu je to še Peter Groznik).
Želje po "tržni" plači nikoli ni skrival
Ob pomanjkanju uradnih informacij je vendarle nespornih nekaj dejstev. Prvič, več kot očitno Brodnjak ni hotel čakati. Pogajanja o višji plači so se začela domala takoj po tem, ko je novembra 65 odstotkov delnic prešlo v last zasebnih lastnikov, s čimer so za NLB prenehale veljati omejitve iz tako imenovanega Lahovnikovega zakona.
A Brodnjak teh želja niti prej ni skrival. Že pred dobrim letom dni, ko se je država z Evropsko komisijo pogovarjala o mogoči preložitvi prodaje NLB, predsednik njene uprave ni skrival naklonjenosti čimprejšnji privatizaciji. To naj bi, so nam takrat zatrjevali viri, utemeljeval s potrebo po spremembi plačne politike, ki bi omogočila višje prejemke najbolje plačanim zaposlenim.
O tem je Brodnjak tudi večkrat javno govoril. Konec leta 2016 je na seji državnozborske komisije za nadzor javnih financ poslance opozoril, da so prejemki uprave NLB "daleč od tržnih in od lokalnih hranilnic s pomembnim sindikalnim vplivom". "Prejemki uprave bodo odslej oblikovani po tržnih načelih," pa je napovedal ob uvrstitvi delnice NLB na ljubljansko borzo.
Kolikšni so prejemki bankirjev?
Tu pridemo do drugega dejstva. Za NLB so plačne omejitve začele veljati od leta 2013, ko je belgijska KBC dokončno prodala svoj delež, večinska lastnica pa je postala država. Brodnjak banko vodi od julija 2016, pred tem je štiri leta sedel v njeni upravi. V letu 2017 je za to prejel dobrih 163 tisoč evrov bruto prejemkov.
Razlika je še opaznejša pri prejemkih vodilnih v bankah v tuji lasti. Tedanji glavni izvršni direktor SKB banke Francois Turcot je leta 2017 prejel 676 tisoč evrov bruto, od tega kar 160 tisoč evrov bruto povračil stroškov. Trije člani uprave Addiko banke so leta 2017 v povprečju prejeli 286 tisoč evrov bruto, pet članov uprave Nove KBM pa dobrih 1,7 milijona evrov bruto. Še pol milijona evrov bruto več so leta 2017 skupaj prejeli zamenjani in novi člani uprave banke Intesa Sanpaolo.
Trg ima dve plati: zakaj Brodnjaka kljub nizki plači ni "kupil" nihče?
Gledano skozi te številke ima Brodnjak prav. Njegovi prejemki so primerljivi le s povprečnimi prejemki članov uprave Zavarovalnice Triglav, ki je zaradi državnega lastništva prav tako zavezana k Lahovnikovemu zakonu. Njihovi kolegi iz Petrola, kjer je država le tretjinski lastnik, so na primer leta 2017 skupaj prejeli dober milijon evrov bruto.
A na Brodnjakovo zagato je mogoče gledati tudi z drugega zornega kota. Trg, o katerem govori prvi mož NLB, ima dve plati. Čeprav Brodnjak na različnih položajih v upravi NLB sedi že skoraj sedem let in pri tem dela za – po njegovem – (pre)nizko plačo, v tem času očitno ni dobil ponudbe za delo (in višjo plačo) v kateri od drugih bank. Težko bi bilo mogoče najti drug razlog, da je Brodnjak za ta denar še vedno vztrajal na položaju.
Nadzorniki, ki bodo odločali o njegovi plači, bodo imeli torej naslednjo ekonomsko dilemo: se jim res splača za dvakrat ali celo trikrat povišati prejemke menedžerju, ki kljub domnevno dobremu delu očitno ni tržno zanimiv za tekmece? Ali pa bodo o povišanju plač upravi razmislili tudi, če lahko z višjimi prejemki privabijo kader, ki ga prihod v Slovenijo pred tem ni zanimal?
Celo Lahovnikov zakon že do zdaj očitno ni bil ovira pri internacionalizaciji uprave banke, v kateri trije od štirih članov prihajajo iz tujine (Peter Andreas Burkhardt in Archibald Kremser sta Avstrijca, Laszlo Pelle pa prihaja iz Madžarske).
Na kaj pri prejemkih bankirjev opozarja ECB
A to še zdaleč ni edina dilema, ki jo bodo morali rešiti nadzorniki. Bili naj bi namreč različnih mnenj tudi o strukturi novih plač predsednika in članov uprave. Medtem ko naj bi se eni nagibali k višjim fiksnim plačam, bi jih drugi raje povečevali prek variabilnih prejemkov, ki bi jih vezali na rezultate.
Pri tem tudi po novem ne bodo imeli povsem prostih rok. Prejemke vodilnih v najpomembnejših bankah v posameznih državah območja evra namreč ureja kup predpisov na ravni Banke Slovenije, Evropskega bančnega organa (EBA) in Evropske centralne banke (ECB).
Januarja letos je Andrea Enria, šef EBA in prvi nadzornik ECB, v javnem pismu poudaril, da je treba pri odločanju o politiki prejemkov finančnih institucij "zavzeti preudaren in v prihodnost usmerjen pristop". Posebej je posvaril na "mogoč negativen vpliv politike prejemkov na ohranjanje trdne kapitalske osnove bank".
Uprave bank, ki so v večini nagrajevane z variabilnimi prejemki, so s tem samodejno spodbujene tudi za hitro rast in s tem večje prevzemanje tveganj pri poslovanju. To ugotavlja tudi Banka Slovenije, kjer so v smenicah pri politiki prejemkov opozorili na uporabo načela sorazmernosti. Po njihovem je namreč "višina variabilnih prejemkov, ki je odvisna od poslovnega rezultata banke, pomembni dejavnik tveganj pri ravnanju opredeljenih zaposlenih".
Kako je lani poslovala NLB
NLB, za katero kljub delni odprodaji večinskega državnega deleža še vedno veljajo zaveze Evropske komisije, je v zadnjih letih enako kot druge slovenske banke drastično izboljšala poslovanje. V večini je to posledica boljših razmer na trgu in močne gospodarske rasti, saj so banke sproščale rezervacije, ki so jih morale oblikovati v kriznih letih.
V minulem letu je skupina NLB ustvarila 203,6 milijona evrov dobička po davkih, k čemur so pomembno pripomogle vse članice. To je sicer deset odstotkov manj kot v letu 2017, vendar je morala NLB lani plačati neprimerljivo več davka na dobiček. Iz rednega poslovanja je banka dosegla celo nekoliko boljši rezultat.
Po dolgem času so v NLB spet zbrali več prihodkov od obresti, ki jih zaračunavajo komitentom, kot tudi več neobrestnih prihodkov, kot so provizije, nadomestila za vodenje bančnega računa in drugo. Vsega skupaj so se prihodki povečali za en odstotek na dobrih 493 milijonov evrov. Rahlo zvišanje prihodkov je posledica večjega obsega posojilnega poslovanja predvsem v segmentu prebivalstva. Bilančna vsota se je povečala za štiri odstotke oziroma za več kot pol milijarde evrov. Po podatkih iz septembra lani so se posojila podjetjem povečala za 2,8 odstotka, posojila gospodinjstvom pa za kar 6,9 odstotka.
Kljub temu, da se je v banki nadaljevalo pospešeno prestrukturiranje, število zaposlenih v skupini pa se je znižalo za 2,4 odstotka na 5.887, so se stroški povečali za nekaj milijonov evrov. Kot so pojasnili v NLB, je bilo to posledica pospešenega trženja in promocije, torej prepričevanja novih komitentov, in svetovalnih stroškov.
Zakaj sta odstopili dve nadzornici NLB?
Dve nadzornici, Vida Šeme Hočevar in Simona Kozjek, sta se za odstop uradno odločili sami. A v ozadju je bil tudi pritisk Evropske komisije. Z odstopno izjavo sta predsednika nadzornega sveta NLB Primoža Karpeta seznanili že konec novembra lani. Približno v istem času je Evropska komisija zahtevala, da morajo biti člani nadzornega sveta NLB po njeni privatizaciji popolnoma neodvisni od države. Obe zdaj že nekdanji nadzornici tega pogoja nista izpolnjevali.
Zaposleni sta namreč v družbah, ki sta ali v solastništvu NLB ali države, še vedno največje lastnice naše največje banke. Šeme-Hočevarjeva je pooblaščenka uprave Skupne pokojninske družbe, ki je v lasti državne Zavarovalnice Triglav in NLB. Kozjekova pa je predsednica uprave Name, ki je v večinski lasti Triglava.
Vsa ta dejstva so bila Slovenskemu državnemu holdingu, ki upravlja državni delež NLB, in Banki Slovenije, regulatorju domačega bančnega trga, znana že ob njunem imenovanju leta 2017, ko je bilo že bolj ali manj jasno, da bo država morala prodati večinski delež v NLB. Za zdaj ni znano, kdaj bo skupščina, na kateri bodo delničarji NLB odločali o popolnitvi nadzornega sveta, v katerem je prostora za devet članov.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
