Na policiji so potrdili, da opravljajo sedem hišnih preiskav na območju Kopra in Ljubljane. Med njimi tudi v prostorih ministrstva za finance.
"Na ministrstvu za finance lahko potrdimo, da pri nas poteka kriminalistična preiskava. S kriminalisti sodelujemo in jim zagotavljamo vso potrebno dokumentacijo, podrobnosti pa zaradi interesa preiskave ne moremo komentirati," so nam povedali.
Kriminalisti preiskujejo sume kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in pravic ter napeljevanja h temu kaznivemu dejanju. Gre za sprejemanje predloga zakona o davku na tonažu, s katerim bi Splošni plovbi omogočili izognitev plačila davčne obveznosti, s čimer bi prišla do protipravne premoženjske koristi v vrednosti več kot šest milijonov evrov. "Predpis ni bil sprejet, zato je dejanje ostalo pri poskusu," so pojasnili na policiji.
Osumljene so tri fizične osebe. Preiskavo usmerja specializirano državno tožilstvo, preiskovalcem NPU pa pomagajo tudi računalniški forenziki.
V upravi družbe, ki jo od lani vodi Jochen Döhle, za pojasnila niso dosegljivi.
Ovadbo naj bi v začetku letošnjega leta vložila parlamentarna komisija za finance in monetarno politiko, ki je na mizo dobila predlog spremembe zakona o davku na tonažo.
Ob tem so se za mnenje obrnili tudi na policijo, kjer so jim pojasnili, da bodo ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi.
Dopis policije državnemu zboru
Kaj preiskujejo kriminalisti
Spomnimo, državni zbor je v začetku leta zavrnil sprejetje zakonske novele, ki bi Splošni plovbi podaljšala ugodnejše plačevanje davka. Po zakonu, sprejetem v letu 2007, Splošna plovba ne plačuje davka na dobiček, ampak davek na tonažo. To je lahko počela pod enim pogojem: v primeru prodaje flote bi moralo podjetje izkupiček nameniti za nakup novih ladij.
Leta 2012 je Splošna plovba prodala ladje v protivrednosti 6,4 milijona evrov, a kupnine ni vložila v nakupe novih ladij. V družbi so zato želeli, da bi jih država za nazaj opravičila plačila 6,4 milijona evrov davka.
Splošno plovbo prodali nemškemu ladjarju
Država je Splošno plovbo prodala v času prve vlade Janeza Janše. Takrat se je njen lastniški delež znižal s 54,7 odstotka na približno 25 odstotkov, večinski lastnik pa je prodal nemški ladjar Peter Döhle. Še istega leta je vlada v parlament poslala zakon o davku na tonažo, na podlagi katerega je Splošno plovbo oprostila plačevanja davkov. Zakon so državi pomagali pisati kar v Splošni plovbi.
Od takrat je Splošna plovba državi plačevala le okrog 100.000 evrov davka na leto, čeprav je v tem času ustvarjala večmilijonske dobičke.
Lobisti pritiskali za sprejetje novele
Za sprejetje novele zakona so na veliko pritiskali predstavniki in lobisti Splošne plovbe oziroma njenega nemškega lastnika.
V družbi so poudarjali, da je zavrnitev predloga zakona slaba novica za slovensko pomorstvo, saj da je posodobljen zakon o davku na tonažo predpogoj, da bo Slovenija sploh zanimiva kot ladjarsko okolje.
"Ne vem, koliko kondicije Splošna plovba še ima in kako dolgo bomo v Sloveniji še vztrajali. Posluha ni, in na neki točki bo treba potegniti črto ter si priznati, da tukaj vztrajati nima smisla, in oditi drugam. S tem pa se bo tudi končala slovenska ladjarska zgodba," je tedaj govoril član nadzornega sveta Splošne plovbe Borut Grgič.
Do besede enake argumente je navajalo tudi ministrstvo za finance oziroma vlada, ki je zakon v parlamentarno proceduro vložila po skrajšanem postopku.
Temu so najbolj nasprotovali v Levici. "Na upravi Splošne plovbe v Portorožu je menda zaposlenih še 37 ljudi, sicer pa je več kot tri četrtine posadk tujcev. Ladje nosijo slovenska imena, a so registrirana v tujini. Skratka, Splošna plovba je danes manj slovenska, kot bo Magna Steyr v Slivnici," je dejal koordinator stranke in poslanec Luka Mesec.
100-milijonska izguba Splošne plovbe
V preteklosti so delničarji Splošne plovbe opozarjali tudi na sume oškodovanja družbe pri prodaji ladij v obdobju od 2007 do 2011. Splošna plovba, ki posluje tudi prek dveh podjetij na Maršalovih otokih oziroma v Liberiji (gre za znani davčni oazi), naj bi namreč od svojega večinskega lastnika iz Nemčije kupovala ladje po večkratni ceni. Ko je ladje v letu 2016 dokončno prodala, je zaradi odpisov njihove vrednosti ustvarila več kot 100 milijonov evrov izgube.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
