V vsaki demokratični državi je država ločena od verskih skupnosti. Urejanje odnosov med njimi je vedno zapleteno in občutljivo. Toda v Sloveniji je drugače. Katoliška cerkev je velika podpornica vlade Janeza Janše, ki ji to naklonjenost vrača na različne načine. Čeprav ima slovenska cerkev ogromno premoženja v denarju in nepremičninah, od države pa dobiva številne druge ugodnosti, bo ta med epidemijo spet prevzela financiranje duhovnikov.
Nov, šesti paket proti korona ukrepov (PKP6), ki ga danes obravnavajo socialni partnerji, tako predvideva tudi začasne ukrepe za verske uslužbence. Ti bodo upravičeni do 700 evrov izredne pomoči za oktober, november in december, ki bo izplačana iz proračuna. Dobili jo bodo vsi duhovniki in drugi verski uslužbenci, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali pa lahko to počnejo v bistveno zmanjšanem obsegu. To bodo dokazovali z izjavo registrirane cerkve ali druge verske skupnosti.
Gre za enak ukrep, ki ga je Janševa koalicija sprejela že v prvem valu epidemije. Iz seznama prejemnikov izredne pomoči je razvidno, da je takrat za izredno pomoč za maj, april in drugo polovico marca zaprosilo veliko število duhovnikov Katoliške cerkve v Sloveniji, daleč največje verske skupnosti pri nas, ki ima okrog tisoč škofijskih in redovnih duhovnikov. Država je verske uslužbence oprostila še plačila vseh prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja, Cerkev pa je bila kot lastnica gozdov in kmetijskih površin deležna tudi ukrepov na področju kmetijstva.
Preberite še:
Vladne omejitve veljajo za vse – le za Cerkev ne
Gozdovi in nepremičnine, denar na banki, depoziti ...
Janševa vlada je v obeh paketih duhovnike izenačila s samozaposlenimi, ki v času epidemije niso mogli opravljati dejavnosti. Spomladi je Cerkev ukrepe pozdravila kot dobrodošlo, skorajda rešilno pomoč, ki bo nadomestila izgubljene prispevke in nabirke zaradi zaprtja cerkva. Toda dejstva kažejo drugačno sliko. Primerjava med duhovniki in samozaposlenimi je izrazito krivična do slednjih. Katoliška cerkev v Sloveniji razpolaga z ogromnim premoženjem. Če bi bila podjetje, bi bila med največjimi v državi.
Samo družba Metropolitana, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo Nadškofije Ljubljana, ima po zadnjih podatkih iz decembra 2018 za okrog dvajset milijonov evrov bančnih depozitov. Še deset milijonov evrov denarnih sredstev je imela na računu. To je posledica visokih dobičkov od upravljanja gozdov, ki jim jih je država vrnila v okviru denacionalizacije, in drugega premoženja.
Metropolitana je lani po ocenah ob štirinajstih milijonih evrov prihodkov ustvarila kar 7,5 milijona evrov čistega dobička. Za primerjavo: če bi vsi katoliški duhovniki zaprosili za izredno pomoč, bi to državo v treh mesecih stalo dobra dva milijona evrov. V lasti ima tudi družbo Gozdno gospodarstvo Bled, ki upravlja z gozdovi na Pokljuki in Jelovici. Lani je ustvarila 52 milijonov evrov prihodkov in tri milijone evrov dobička. Metropolitana je lastnica okoli 15.000 hektarjev zemljišč in gozdov. V naslednjih letih pa pričakujejo, da bodo nazaj dobili dodatne gozdove, tudi v Triglavskem narodnem parku. Družba ima za okoli sto milijonov evrov premoženja in je brez dolga. Še precej več premoženja je imelo podjetje Gospodarstvo rast, ki je bilo v lasti Nadškofije Maribor, a je zaradi brezglavega zadolževanja in poskusa obvladovanja pomembnega dela domačega gospodarstva bankrotiralo. Z njim vred pa tudi mariborska nadškofija.
Preberite še:
Inšpektorji nad škofe zaradi Brezij
Vse ugodnosti Cerkve v Sloveniji
Tudi sicer slovenska Cerkev že uživa številne ugodnosti. Država že zdaj približno 800 uslužbencem Katoliške cerkve – ne le duhovnikom, temveč tudi cerkovnikom, kuharicam in hišnikom – iz proračuna zagotavlja delno plačilo omenjenih prispevkov. Povprečni upravičenec prejme 170 evrov na mesec, samo leta 2018 pa je državni proračun zanje skupaj plačal 1,7 milijona evrov. Država verskim delavcem deloma krije tudi obvezne prispevke za socialno varnost, ki so oproščeni dohodnine.
Nadškof Stanislav Zore je pred 1. novembrom vernike pozval, naj darujejo za svete maše
Prav tako so verske skupnosti v Sloveniji oproščene plačevanja davka na dobiček, če ga ustvarijo pri nepridobitnih dejavnostih, davka na dodano vrednost pri maševanju, pogrebih, obhajilih, spovedih in drugih verskih dohodkih ter davka na dediščine in darila. Za cerkve, župnišča, kapele, semenišča, centralne škofijske ustanove in druge objekte, ki se uporabljajo za versko dejavnost, jim že od leta 1984, ko je bila Slovenija še socialistična jugoslovanska republika, ni treba plačevati nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Skoraj dve tretjini cerkva je sicer razglašenih za kulturni spomenik.
Več kot 800 pravnih oseb, ki jih je ustanovila slovenska Katoliška cerkev, tako plačuje le:
- davek od dohodkov pravnih oseb pri pridobitnih dejavnostih,
- davek ob prodaji nepremičnin,
- davek od stavbnih zemljišč, ki jih ne uporabljajo za verske objekte,
- davek na dodano vrednost pri obnovah nepremičnih in nakupih opreme,
- prispevek za vzdrževanje gozdnih cest (če so lastnice gozdov) in
- obvezno članarino Kmetijsko gozdarski zbornici (če so lastniki zemljišč).
Vlada daje, Cerkev jo podpira
Za Cerkev pri Covid-19 že od marca veljajo drugačna merila kot za ostale, država pa ji vedno znova gleda skozi prste. Kot je znano, je Janševa vlada še v drugi polovici aprila, ko je bilo skupno število aktivno okuženih v primerjavi z današnjim zanemarljivo majhno, javno življenje odpirala precej počasneje kot druge države. To se je čez noč spremenilo, ko je Slovenska škofovska konferenca (SŠK) na svojo roko odprla vrata cerkva. Šele po tem je vlada čez noč odprla knjižnice, galerije, muzeje in druge javne prostore. Povsem drugače je bilo ob oktobrskem vnovičnem zapiranju javnega življenja. Slovenska škofovska konferenca si je kupovala čas, tako da so cerkve ostale odprte do zadnjega.
Verski obredi so bili ena od redkih množičnih dejavnosti, ki je tudi med poletjem v rahlo okrnjeni obliki tekla bolj ali manj nemoteno. Uradni govorec Jelko Kacin in drugi člani vlade nikoli niso javno kritizirali Cerkve, ker se je avgusta na romanju na Brezjah zbralo več kot tri tisoč ljudi, številni pa se niso držali pravil o nošenju mask in socialne razdalje. Ob zapiranju javnega življenja je vlada iz preglednice rdeče obarvanih območij, ki so najbolj tvegana za okužbo, namenoma izbrisala verske objekte. Konec prejšnjega meseca je ljubljanski nadškof Stanislav Zore z vladne govornice vernike pozival, naj namesto nakupov cvetja in sveč škofje ob dnevu spomina na mrtve raje darujejo za svete maše ter za vzdrževanje svojih župnij.
V zameno za te ugodnosti Janševa vlada od Cerkve ves čas dobiva javno podporo. SŠK je bila prva, ki je ostro obsodila protivladne proteste. Že pred prvomajskimi prazniki je v pismu podpore vladi obsodila "grožnje uličnih progresivcev, netenje nezadovoljstva med prebivalstvom, napihovanje napak vlade ali njej podrejenih služb in druge zlorabe demokratičnega sistema". Jeseni pa je škofovska konferenca napadla RTV Slovenija in jo obtožila, da daje potuho protestom, ki bi brez tega hitro postali zanemarljivi.
