Janezu Janši je uspelo. Njegova tretja vlada je le še vprašanje časa. Tri koalicijske partnerice (SMC, NSi in DeSUS) so potrdile koalicijsko pogodbo in si razdelile resorje. Nova vlada bo v parlamentu verjetno potrjena s trdno večino. Janša se bo tako v kabinet predsednika vlade na Gregorčičevi ulici v Ljubljani predvidoma preselil v drugi polovici marca.
V novi vladi ga čaka relativno udobni položaj vsaj zaradi treh razlogov. Prvič, država je v dobri gospodarski in finančni kondiciji. Ob rekordnem, deset milijard evrov vrednem proračunu še nikoli ni imela na voljo toliko denarja.
Pozabite 2012, Janša bo vladal s polnimi kaščami
Travmatični Janševi spomini na leto 2012, ko je vodil vlado v času recesije in sam klical "trojko" v Slovenijo, so davna preteklost. Mednarodni finančni trgi danes ne stiskajo Slovenije, ampak ji od poletja občasno denar posojajo celo tako, da ji za to plačujejo. Po napovedih bo rast tudi v 2021 ostala stabilna, četudi se nemška avtomobilska industrija ohlaja. Kljub svetovni trgovinski vojni in krizam globalne ekonomske recesije še ni na vidiku.
Drugič, s sestavo nove vlade bo imel Janša dokaj razsuto opozicijo. V njej bodo štiri stranke, ki se bodo neusmiljeno borile med seboj – ne le zaradi svežih ran, ki jih je za sabo pustilo šestnajst mesecev dolgo sobivanje v vladi Marjana Šarca.
Že danes se namreč začenja boj za položaje pred volitvami. Ali in kako bo Šarec prvič v politični karieri deloval v opoziciji, ostaja neznanka. SD, ki jo je prisilni odhod z oblasti vidno šokiral, se bo želela profilirati kot prva na levosredinskem polu. Navidez enako kot v obdobju 2005-2008, a s pomembno razliko: takrat jo je vodil Borut Pahor, danes pa Dejan Židan.
Z leve bo SD najedala Levica, ki se Janševe vlade potihem veseli, saj ji bo omogočila poenotenje vrst pred skupnim sovražnikom. Tu sta še vedno bolj izgubljena Stranka Alenka Bratušek, ki v parlamentu ne bo imela predsednice, in SNS Zmaga Jelinčiča, ki je vedno odprta za sodelovanje z vsako vlado.
Kaj čaka Mateja Tonina
In tretjič, notranja razmerja v koaliciji že nakazujejo, da bo Janša v svoji tretji vladi še bolj izrazito dominanten, kot je bil v prvih dveh.
Janša je v letih 2005-2008 moral sobivati s pokojnim Andrejem Bajukom, ki se je kot minister za finance postavljal po robu njegovim privatizacijskim in drugim načrtom. Leta 2012 je bil v koaliciji z Gregorjem Virantom, ki mu je rušil kadrovske kombinacije in ga na koncu stal koalicije.
V tej vladi Janša ne bo imel opravka s partnerji z dolgo politično kilometrino, ki bi mu znali postavljati meje. To zagotovo ne bo Aleksandra Pivec, kar se je videlo že v zadnjih pogajanjih. Zdravko Počivalšek je izraziti pragmatik, ki politiko jemlje kot posel.
Preberite še: Janševa vlada 3.0 – spin ali realna možnost? #analiza
Kmalu se bo videlo, ali je upiranja Janši vsaj deloma sposoben Matej Tonin. NSi v teh tednih ni bila v lahkem položaju. Ni skrivnost, da del stranke, predvsem blizu vodstvenih struktur, ni bil pretirano naklonjen vstopu v vlado. Skrb je bila povezana z usodo NSi po težkem sobivanju v prvi Janševi vladi, ko je izpadla iz parlamenta.
Toda pritisk večjega dela baze, ki v SDS še vedno vidi starejšega brata, ne pa konkurenta za iste volivce, je bil premočan. To je stranki ves čas slabšalo tudi pogajalski položaj. Tonin je popuščal Janši in nazadnje moral v vlado, čemur se je na vse pretege upiral. Zaman. Če mu je Janša leta 2018 obljubljal položaj predsednika parlamenta in ministrstvo za zdravje, je NSi zdaj dobila "le" resorje za obrambo, delo in verjetno še infrastrukturo. Takšen razplet nakazuje mučno sobivanje v prihodnjih mesecih.
SDS dobila vse, kar je hotela
Tudi dejstvo, da SDS v tej vladi ne bo imela nominalne večine ministrov, je lahko varljivo. V obeh svojih vladah je Janša prevzemal ministre drugih strank. Marjetka Cotman in Aleš Hojs sta iz NSi prešla v SDS. Posamezne strateške resorje, ki jih je Janša uradno moral prepustiti SMC in NSi, bo verjetno skušal obvladovati prek drugih načinov iz njegovih prejšnjih dveh vlad: z imenovanjem državnih sekretarjev – nadministrov v svojem kabinetu ali celo strateškimi sveti za posamezna področja, ki so v interesu SDS.
Prav zato je lahko SDS več kot zadovoljna z izplenom. Prvič v zgodovini Janševih vlad bo imela SDS v rokah tudi ministrstvo za finance, prek katerega bo obvladovala Slovenski državni holding (SDH) in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ključni instituciji za upravljanje premoženja države. Le nekaj dni po napadu Žana Mahniča na neodvisnost policije je dobila v roke ministrstvo za notranje zadeve, ki ga je držala v rokah v vseh vladah. S tem je verjetno zapečatena usoda direktorice policije Tatjane Bobnar.
V vsaki Janševi vladi se je notranji resor pozneje izkazal za ključnega. V prvi je več kot leto dni ležala v predalu Interpolova depeša s podatki v zadevi Patria. V drugi Janševi vladi so se na nekaj sto metrov dolgi poti med ministrstvom za notranje zadeve in parlamentom izgubili podpisi za referendum o slabi banki. Ni težko ugibati, da bo prva tarča nove vlade aktualni šef Sove Rajko Kozmelj.
Z resorjem za okolje bo Janša zadovoljil apetite županov. Če ga bo res vodil Andrej Vizjak, bo verjetno ena prvih potez odprava ovir za hidroelektrarno Mokrice, ki jo gradi njegov dosedanji delodajalec – podjetje HESS. Ministrstvo za zunanje zadeve mu daje možnost za krepitev osi Budimpešta-Ljubljana in dolgo željeni "reset" odnosov s Hrvaško. Kulturni resor pa je priložnost za obračune z večnimi sovražniki: "levičarji" in mediji.
Prvo in zadnjo besedo bo imel Janša
Precej bolj kot Tonin sta lahko zadovoljna SMC in Zdravko Počivalšek. Temu je uspelo stranko in poslansko skupino ubraniti pred razpadom. Ironično je, da je Počivalšek v svoj politični plen predelal glasove na volitvah, ki jih je z "anti Janša" retoriko spomladi 2018 pridelal Cerar.
Počivalšek je dobil vse, kar je želel. Gospodarski resor, ki je v dobrih časih tovarna subvencij za podjetja in občine, že šesto leto ostaja v njegovih rokah. Položaj predsednika državnega zbora je lahko odličen oder za Igorja Zorčiča. SMC je od SD prevzela resorje pravosodja in izobraževanja, vrača se tudi na ministrstvo za javno upravo. Vse to bo potešilo kadrovske in druge apetite ljudi iz stranke, ki jih je Cerar postopoma umikal v ozadje, pod Počivalškom pa so se vrnili ob korito.
V DeSUS je lahko najbolj zadovoljen Tomaž Gantar. Maščeval se je Karlu Erjavcu in vrnil na ministrstvo za zdravje, ki je največja tempirana bomba vseh vlad. Aleksandra Pivec si je podaljšala bivanje na ministrstvu za kmetijstvo.
Še enkrat: nikakršnih dvomov ne sme biti, da bo imel prvo in zadnjo besedo v vladi Janez Janša. Prav zaradi njegove moči, ki se bo sčasoma krepila, je iluziorno misliti, da bo njegova tretja vlada šibka ali zgolj začasna. Po vseh bitkah in "ukradenih volitvah" ni mogoče pričakovati, da bi Janša na oblast prišel brez jasne "agende" poseganja v vse družbene podsisteme, "odprave krivic" in čiščenja. Pri tem se ne bo ozirala na nikogar. Simptomatično je že, da je pri ministrski ekipi povsem povozila ženske kvote.
Ne bi nas smelo presenetiti, če bi preživela predsedovanje EU v prvi polovici leta 2021 in dočakala redne volitve – seveda, če se je zaradi kakšne politične kombinacije ne bo odločil razpustiti kar sam Janša.
