Pred papirnico Vipap Videm, največjo tovarno v občini Krško, so odločilni dnevi. Oči lokalne javnosti so uprte v tamkajšnje okrožno sodišče. To bi moralo že v naslednjih dneh odločiti o prisilni poravnavi, s tem pa odgovoriti na vprašanje, ali bo družba nadaljevala s poslovanjem ali pa po 80 letih končala v stečaju.
Na kocki je usoda največjega proizvajalca papirja pri nas, ki na leto ustvari 100 milijonov evrov prometa, večino svojih izdelkov pa izvozi v sosednje države. Trajna zaustavitev proizvodnje bi veliko ljudi pahnila v socialno stisko. Še leta 2019 je skupina Vipap zaposlovala več kot 400 ljudi, nanjo pa so vezani tudi številni podjetniki in obrtniki iz Posavja in drugih regij.
Največji dobavitelji podpirajo načrt sanacije, ki ga je pripravilo vodstvo družbe. Za njeno preživetje so se tudi upniki pripravljeni odpovedati veliki večini neporavnanih obveznosti. Toda v zgodbi o reševanju Vipapa je prišlo do nepričakovanega zasuka. Med vplivnimi igralci se je namreč vnel hud zakulisni boj za obvladovanje družbe in njenih, več deset hektarjev velikih zemljišč v središču Krškega.
Preberite še:
Županu prodali stanovanje, od občine dobivajo anekse
Spopad za največjo tovarno v Krškem
Če bo "prisilka" dobila zeleno luč, bo Vipap dobil novega lastnika. To bo postal nepremičninski mogotec Aleksander Jereb oziroma njegova družba Kompas Shop. Jereb velja za vplivnega in spretnega podjetnika, ki se ne pojavlja v javnosti, med tranzicijo pa je postal lastnik večjega števila podjetij in nepremičnin.
Po naših informacijah je Jerebov Kompas Shop od dosedanjih lastnikov, češkega investicijskega sklada Portiva in svetovalnega podjetja IPIDC, že odkupil terjatve do Vipapa in jih namerava pretvoriti v lastništvo. Pred kratkim je poskušal odkupiti tudi več kot milijon evrov visoko terjatev države do Vipapa, a so prodaji nasprotovali na ministrstvu za finance. Po naših informacijah naj bi Jerebova ekipa vodstvu družbe že nekaj časa pomagala pri reševanju Vipapa in poslovnem prestrukturiranju. Kakšne načrte imajo z Vipapom, ni znano.
Toda Vipap je hkrati tarča lokalnega gradbenega in komunalnega podjetja Kostak, ki je bil še pol leta nazaj le eden od manjših upnikov. Letos poleti se je to spremenilo, saj so v Kostaku začeli mrzlično kupovati terjatve od ostalih Vipapovih upnikov. Po naših informacijah je Kostak v zadnjih dveh mesecih od skoraj 20 upnikov skupaj odkupil že za okoli dva milijona evrov terjatev. Te namerava zdaj pretvoriti v kapital in s tem postati pomembni Vipapov lastnik.
Preberite še:
NPU zanima, kako je župan SLS kupil stanovanje od občinskega gradbinca
Kostak: Pogoji "prisilke" so sporni
Pogoj za uspeh Kostakovega načrta je, da enako ne stori Jereb. To mu skušajo v Kostaku preprečiti z vlaganjem pritožb in ugovorov zoper različne sklepe v prisilni poravnavi. Sodišče skušajo prepričati, da terjatve, ki jih je odkupil Jereb, ne obstajajo. Če bi jim uspelo, bi Kostak postal največji lastnik Vipapa.
To so včeraj potrdili tudi v Kostaku, ki ga vodi Miljenko Muha. "Kostak se je odločil za konvertiranje terjatve in v primeru potrjene prisilne poravnave za prevzem solastniškega deleža prvenstveno zaradi zavarovanja ekologije v mestni občini Krško in preprečitve zaustavitve čistilne naprave Vipap. Ta prečiščuje odpadne in komunalne vode gospodinjstev ter industrijskih obratov širšega območja mestne občine Krško in bi v primeru zaustavitve prišlo do ekološke katastrofe," so poudarili.
Dodali so, da si bodo prizadevali za "nadaljevanje proizvodnje s strateškim partnerjem, ki se dejansko ukvarja s panogo papirništva in ne z nekom, ki to ni, s ciljem, da ne bi prišlo do ponovnega izčrpavanja Vipap Videm Krško in stanja, kot je sedaj". "Upniki, ki so prodali terjatve Kostaku, so za razliko od nekaterih drugih udeležencev postopka prisilne poravnave transparentno navedeni v sodnem spisu," so pokazali s prstom na Jereba. Zavzemali se bodo tudi za zaščito svojih interesov, "ki niso v odpisu 85 odstotkov terjatev". "Pogoji predlagane prisilne poravnave so sporni iz več razlogov," so še sporočili iz Kostaka.
Preberite še:
Župan NSi prijatelju oddal posel, ki bi ga drug naredil za pol cene
Želijo ob Vipapu postaviti sežigalnico?
Toda že dlje časa se v občini širijo informacije, da si želi Kostak na območju papirnice urediti sežigalnico odpadkov za potrebe celotne Slovenije. S tem bi lahko več deset tisoč ton mešanih komunalne odpadkov, ki jih sedaj odvažajo v tujino ali skladiščijo pri nas, uporabili za znižanje cen ogrevanja in odvisnosti od tujih energentov. Toda njena ekonomika bi bila močna odvisna tudi od nadaljnjega delovanja Vipapa, saj bi papirnica uporabljala paro, ki bi jo proizvajala sežigalnica.
Ob informacijah o projektu sežigalnice v Krškem velja poudariti, da podjetje, ki je v 43-odstotni lasti občine Krško, v zadnjem obdobju intenzivno širi svojo dejavnost odvoza in obdelave odpadkov - tudi z odpiranjem novih odlagališč v Krškem. Lani jeseni, ko Vipapu ni uspelo pridobiti dodatnega kapitala, zaradi česar se je omenjala možnost njegovega stečaja, je občina Krško po skrajšanem postopku sprejela odlok o predkupni pravici za območje v lasti papirnice.
Župan Krškega Miran Stanko je takrat pojasnjeval, da tega ne počnejo zato, "da bi tu gradili sežigalnico, ampak da bi to revitalizirali in počasi spremenili v živ center Krškega".
Bodo preživeli visoke cene električne energije?
Vipap Videm Krško je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta ustvaril nekaj več kot 40 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, od tega tri četrtine v drugih državah Evropske unije (EU). Ob tem je dosegel 1,7 milijona evrov izgube iz poslovanja.
Ključno težavo mu povzročajo visoke cene električne energije, ki predstavljajo največji strošek poslovanja. Dokler ne bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena, mora namreč zakupe opravljati na dnevni ravni za en dan naprej, pri čemer cene elektrike velikokrat segajo nad 150 evrov na megavatno uro. Kljub temu predsednica uprave Milena Resnik v zadnjem poročilu o poslovanju Vipapa izpostavlja, da so v letošnjem letu ustvarili 868 tisoč evrov pozitivnega denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).
Po naših informacijah računajo na pomoč države, ki je že napovedala zamrznitev cen električne energije tudi za podjetja. Toda težava je v tem, da naj bi bila zaenkrat iz državne sheme izvzeta vsa podjetja, ki so v insolvenčnih postopkih. Torej tudi Vipap.
