Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek se bo moral jutri v državnem zboru zagovarjati zaradi državnih nakupov zaščitne opreme med epidemijo COVID-19. Štiri opozicijske stranke mu v interpelaciji očitajo odgovornost za negospodarne nakupe, zavestno prikrivanje dejstev in favoriziranje izbranih podjetij pri javnih naročilih. Sam očitke zavrača.
Toda Počivalšek pred poslanci ne bo branil le sebe, ampak tudi nekatera poslovna omrežja, ki jih je mogoče najti v ozadju najbolj dobičkonosnih poslov z zaščitno opremo. Nekatera so povezana z največjo vladno stranko SDS, druga pa segajo v vrh slovenskega rokometa. Njihovi interesi so se v posameznih poslih prikrili.
Najti jih je bilo mogoče tudi v ozadju dveh, do zdaj že razkritih poslov:
- dobave medicinskih ventilatorjev, ki jih je država kupila pri podjetju Geneplanet, in
- dragih zaščitnih mask, ki jih je naročila pri podjetju Acron.
Oba dobavitelja sta imela v primerjavi z drugimi privilegiran položaj. Geneplanetu je država vnaprej plačala ventilatorje, ki so se pozneje izkazali za neuporabne pri zdravljenju obolelih s COVID-19. Podjetju Acron pa je na vrhuncu epidemije dovolila, da lahko zaščitne maske FFP2 po visoki ceni (3,2 evra na kos) dobavi šele do jeseni.
Geneplanet: kdo je bil stik do "vrha"?
Da so navodila za posle z Geneplanetom prihajala "z vrha", je javnosti razkril nekdanji vodja skupnih služb na zavodu Ivan Gale. Pri tem se je skliceval na besede Mitje Terčeta, tedanjega Počivalškovega zaupnika na zavodu, ki je imel v mislih kabinet predsednika vlade Janeza Janše. "Na velikonočni četrtek (9. aprila, op. a.) pa mi je (Počivalšek, op. a.) na sestanku v njegovi pisarni celo rekel, da je Geneplanet posel SDS," je v intervjuju za Mladino dejal Ivan Gale.
Za zdaj ni jasno, kdo je bil Geneplanetov stik do "vrha". Toda Geneplanet ima že vrsto let dobre povezave z mariborskimi krogi SDS. Večinski lastnik in direktor podjetja Marko Bitenc je dolgoletni prijatelj Boruta Petka, nekdanjega tajnika v kabinetu predsednika vlade v času prve Janševe vlade. Njegov brat Kristjan Petek je bil med letoma 2008 in 2011 manjšinski solastnik Geneplaneta. Po zatrjevanju več virov je delež zanj hranil podjetnik Jože Kojc, ki se je v tistem obdobju zanimal tudi za nakup Večera.
Eden prvih večjih poslovnih partnerjev Geneplaneta je bila tedanja Zavarovalnica Maribor (danes Zavarovalnica Sava). Skupaj z zavarovalnimi paketi "Best Doctors" je ponujala še genetske analize, ki jih je za stranke opravljal Geneplanet. Tedaj je marketing zavarovalnice kot izvršilni direktor vodil Evgen Likl, še en kader iz bazena Boruta Petka. Bitenc in Likl sta leta 2018 v Ljubljani ustanovila podjetje Vila Center in kupila stanovanjsko vilo v središču Ljubljane. Iz bilanc podjetja je razvidno, da sta zanjo plačala okoli 600.000 evrov.
Od Boruta Petka do Agrokorja
Leta 2011 je Bitenc govoril na odprtem forumu SDS o tujih investicijah, ki ga je odprl Janša. Istega leta je Kristjan Petek prodal petinski delež v Geneplanetu. Kupila ga je avstrijska zasebna fundacija Ratsch Suedland, ki je registrana v mestu Ehrenhausen, le streljaj stran od meje s Slovenijo.
Kdo je dejanski lastnik petine Geneplaneta, uradno ni mogoče izvedeti, saj avstrijski registri ne razkrivajo lastništva zasebnih fundacij. Tudi v Geneplanetu tega ne razkrivajo. Po naših informacijah pa je denar vanjo vložilo več slovenskih državljanov. Nekateri od teh so tudi sami iskali vlagatelje. Geneplanet so jim predstavljali kot visokotehnološko podjetje prihodnosti.
Zastopnik fundacije je avstrijski finančnik Gabriel Dielacher, investicijski bankir iz podjetja Vienna Capital Partners. Stična točka med Dielacherjem in Borutom Petkom je hrvaški Agrokor, ki je od leta 2014 lastnik Mercatorja, največjega slovenskega trgovca.
Po naših podatkih namreč Petek že nekaj časa dela za "novi Agrokor", koncern Fortenova, ki želi nase prenesti delnice Mercatorja. Pred tem je Petek lobiral za Agrokorjev nakup Mercatorja. Dielacher je nekdanji izvršni direktor zagrebške Creditanstalt Investment Bank (CAIB). Njegov tesen sodelavec je bil Ante Ramljak, ki ga je hrvaška vlada po finančnem zlomu Agrokorja izbrala za izrednega pooblaščenca v tem koncernu.
Dielacher še vedno velja za osebo z odličnimi zvezami na Hrvaškem, kjer je imel nekaj časa v lasti tednik Nacional in podjetje Tankerska plovidba iz Zadra. Kot je znano, je Geneplanet zaščitno opremo v času korona krize dobavljal tudi na Hrvaškem, a ni jasno, kaj točno in po kakšnih cenah.
Acron: prek rokometnega omrežja do kitajskega skladišča?
Pomembno vlogo pri poslih z zaščitno opremo je očitno imelo tudi omrežje oseb iz slovenskega rokometa. Ko je v začetku aprila v Slovenijo prišlo letalo z medicinskimi ventilatorji, ga je tam v imenu Geneplaneta čakal Sebastjan Gergeta. Gre za operativnega direktorja podjetja, ki je v Geneplanet prišel iz Skupine Pivovarne Laško. Tam je bil komercialni direktor pivovarne, zadolžen za izvozne trge.
V istem času je marketing skupine Laško vodil Jernej Smisl, ki že več let visoko kotira v SDS. Njegova sestra Barbara Smisl je bila odgovorna urednica nekdanjega brezplačnika Ekspres, ki ga je SDS lansirala pred državnozborskimi volitvami leta 2008 in takoj zatem ugasnila. SDS je imela pomembno vlogo pri obrambi tedanjega direktorja Laškega Dušana Zorka, ki so ga leta 2012 s položaja skoraj odnesle razkrite nepravilnosti okrog kosovske družbe Birra Peja. Takrat jo je vodil Gergeta.
Sebastjana Gergeto in Jerneja Smisla povezuje rokomet. Prvi je predsednik združenja rokometnih prvoligašev, drugi pa vodi Celje Pivovarno Laško, največji rokometni klub v državi. Vrsto let je bil v rokometu dejaven tudi Kristjan Petek, ki je bil ključni mož Rokometnega kluba Maribor Branik. Iz rokometnih voda prihaja še direktor podjetja Acron Samo Lampret, ki je predsednik kluba iz Slovenj Gradca. Rokometno zvezo Slovenije (RZS) vodi Franjo Bobinac, podpredsednik za marketing v skupini Hisense International, v kateri je od lani zaposlen tudi Jernej Smisl.
Te povezave velja omeniti, ker je bil Acron edini državni dobavitelj, ki mu mask ne bi bilo treba prepeljati v Slovenijo, ampak le do skladišča v kitajskem mestu Čingdao. To je v lasti skupine Hisense. S tem so si v podjetju prihranili tako stroške prevoza kot zaplete pri logistiki, ki bi lahko podražili ceno mask. To ugodnost so pozneje na zavodu črtali iz pogodb z Acronom. "Žal mi je, kolikor imam las na glavi, da sem se zapletel v to. To je diskreditacija podjetja, ki ima 250 zaposlenih ljudi," je pred časom dejal Lampret in zanikal, da bi imele povezave iz rokometnih krogov kakršnokoli vlogo pri Acronovih poslih.
Toda vsi našteti z izjemo Kristjana Petka, ki se je iz športa umaknil, v rokometnih krogih veljajo za trdne zaveznike, ki znajo uveljavljati svojo voljo na račun manjših klubov. Prejšnji mesec so tako domačo rokometno ligo razširili iz dvanajst na štirinajst klubov. S tem so preprečili, da bi iz predčasno zaključene domače rokometne lige izpadel Maribor, ki je sezono končal na enajstem mestu.
