Začel se je spopad za vodenje Mercatorja

Pred Mercatorjem, največjim slovenskim trgovcem, je prelomno leto:

1. Že predvidoma aprila naj bi dobil novega lastnika. To bo postala novoustanovljena holdinška družba z delovnim imenom "Novi Agrokor", ki bo pod svoje okrilje prevzela zdrave dele padlega hrvaškega prehrambeno-trgovskega velikana. Za to v Zagrebu potrebujejo soglasje vseh Mercatorjevih bank upnic, tudi NLB in državne SID banke.
2. Gre za operacijo, ki bo hrvaškemu lastniku štiri leta po prevzemu omogočila dokončen nadzor nad Mercatorjem. Takrat bo namreč prenehal tudi mandat izrednega pooblaščenca Mercatorja Gregorja Planteua, ki je bil na položaj na predlog slovenske vlade imenovan maja 2017, pristojen pa je bil za nadzor poslov, povezanih z večinskim lastnikom, torej Agrokorjem.
3. Že pred tem pa bi se lahko zgodila zamenjava predsednika uprave Mercatorja Tomislava Čizmića.

Na tapeti posli podjetja družine Čizmić

Priprave na Čizmićevo zamenjavo so se očitno že začele. Na zadnji, decembrski seji nadzornega sveta Mercatorja je namreč Matej Lahovnik, ki trenutno predseduje nadzornikom družbe, načel vprašanja o poslih med Mercatorjem in posameznimi podjetji v lasti članov Čizmićeve družine.

Po naših informacijah naj bi šlo med drugim za podjetje Proplastika, ki je v lasti Čizmićeve soproge Mance Majeršič Sevšek. Podjetje izdeluje in dobavlja plastične izdelke za pakiranje izdelkov v trgovini in gostinstvu. Po nekaterih informacijah naj bi večino svojega prometa ustvarilo s skupino Agrokor. V Sloveniji je leta 2016 ustvarilo 685 tisoč evrov prihodkov, na Hrvaškem pa 1,6 milijona evrov. Deluje tudi v Srbiji.

V Mercatorju so pojasnili, da je Čizmić "dejstva v zvezi s potencialnim konfliktom interesov" do zdaj razkril dvakrat. Prvič leta 2013, ko se je prvič zaposlil v Skupini Mercator, drugič pa aprila 2017 ob imenovanju za predsednika uprave. Obakrat je "razkril vse podrobnosti v zvezi s podjetjem, ki je povezano z njegovimi sorodniki".

Podjetje Proplastika je bilo ustanovljeno leta 2005. Na Hrvaškem je Čizmić lastnik še enega podjetja, Čizmaplast, ki pa že nekaj let ne posluje več, od lani pa je v likvidaciji. O teh podjetij smo prvič poročali že ob Čizmićevem imenovanju pred dvema letoma.

Položaj prvega moža Mercatorja se maje

V ozadju razčiščevanja teh poslov bi se lahko zato skrivali tudi drugi motivi. Že dolgo je mogoče v gospodarskih kuloarjih slišati, da Čizmić ni v najboljših odnosih z izrednim pooblaščencem za Agrokor Fabrisem Peruškom.

Razlogov za to je več. Del teh izhaja iz njunih kariernih poti. Čizmić je v Mercator prišel v obdobju, ko ga je prevzemal Ivica Todorić. Ko je Mercator vodil Toni Balažič, je bil Čizmić odgovoren za integracijo hrvaškega Mercatorja v poslovni sistem Agrokor. Že takrat je v neformalnih pogovorih napovedoval, da bo zamenjal Balažiča na položaju prvega moža Mercatorja.

To se je zgodilo spomladi 2017, ko je vodenje Agrokorja prevzel izbranec hrvaške vlade Ante Ramljak. Ko je tega februarja lani nasledil Peruško, je kmalu sledila serija zamenjav v vsem poslovnem sistemu Agrokor.

Viri poudarjajo, da med Peruškom in Čizmićem zaupanja pravzaprav ni. Njuna "hladna vojna" naj bi v zadnjih mesecih občasno prerasla v odprti konflikt, ki ga Čizmić poskuša umiriti, a mu to nikakor ne uspeva.

Posebna skupina že išče "sinergije" z Agrokorjem

Lani jeseni je tako Mercator prodal deset trgovskih središč avstrijski družbi Supernova, zaradi česar se je na Čizmića usul plaz kritik. Centre naj bi namreč prodal po zelo nizkih vrednotenjih, in to kupcu, ki je tesno povezan s Sparom, največjim Mercatorjevim tekmecem v Sloveniji. Že takrat se je ugibalo, da želi Čizmić del investicijske akumulacije zadržati v Mercatorju.

A pritisk na Čizmića raste tudi zaradi drugih razlogov. Če je Ramljak Mercatorju pustil razmeroma visoko stopnjo avtonomije v poslovnem sistemu Agrokor, ima Peruško drugačne načrte.

"Novi Agrokor", ki bo v večinski lasti ruskih bank in ameriških investicijskih skladov, bo centraliziran koncern. Njegova glavna naloga bo vračanje posojil, predvsem dogovor o refinanciranju milijarde evrov vrednega posojila "roll-up", za katero mora Agrokor že danes plačevati zelo visoko, kar desetodstotno obrestno mero, ki bo z vsakim mesecem še za odstotno točko višja (več o tem v okvirju).

Ključno vlogo v tem modelu bosta zelo verjetno imela prav Mercator in njegov denarni tok. Po naših informacijah je Peruško že pred časom ustanovil posebno skupino, ki pripravlja projekt centralizacije poslovanja vseh družb v bodočem koncernu "Novi Agrokor" s poudarkom na nabavi in iskanju sinergij.

Pred pritiski iz Zagreba se je Čizmić do zdaj branil tudi z izdatno pomočjo Gregorja Planteua, zadolženega za preverjanje poslov, ki bi lahko pomenili oškodovanje ali izčrpavanje Mercatorja.

Zadnji meseci vladnega pooblaščenca za Mercator?

V poročilih, ki jih Planteu objavlja vsake tri mesece, sicer takšnih poslov v skoraj dveh letih ni bilo. To pa ne pomeni, da ne bo tako tudi predvidoma po aprilu.

Že po funkciji je namreč Planteu ključni branik pred škodljivimi posli za Mercator. Zadolžen je za nadzor nad odobravanjem poroštev, jamstev in posojil povezanim osebam, nepremičninskimi posli med Mercatorjem in Agrokorjevimi družbami, marketinškimi storitvami, posli na področju informacijske podpore ...

Te varovalke po zamenjavi lastništva ne bo več. Posebni zakon, tako imenovani "Lex Mercator", ki ga je aprila 2017 sprejel državni zbor, za Mercator velja le za čas, ko je njegov večinski lastnik insolventen. Ker bodoči lastnik, holding "Novi Agrokor", to ne bo, tudi razloga za nadaljnje Planteuovo delovanje v Mercatorju ne bo več.

To so potrdili tudi na ministrstvu za gospodarstvo. "Ko bo Vlada Republike Slovenije ugotovila, da večinski družbenik ni več v postopku insolventnosti ali drugih postopkih in to dejstvo ne utegne več ogroziti Mercatorja, d. d., in s tem posledično gospodarske, socialne in finančne stabilnosti Republike Slovenije, bo Okrožnemu sodišču v Ljubljani predlagala, da s sklepom razreši izrednega člana uprave," so pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Zdravko Počivalšek.

Kaj še ostane državi v Mercatorju?

Ko bo Planteu ostal brez mandata, bo tako zadnja linija obrambe, ki jo bo slovenska država imela na voljo pred finančnim izčrpavanjem Mercatorja, sestavljena le še iz treh členov.

1. Soglasja bank upnic (v angl. waiver) za prenos slovenskega trgovca iz starega v "Novi Agrokor". Po sporazumu o finančnem prestrukturiranju (MRA) morajo s prenosom delnic soglašati vse banke upnice. Med njimi so tudi Nova Ljubljanska banka (NLB), kjer po naših podatkih po nedavni privatizaciji nimajo več zadržkov do podpisa tega soglasja, in SID banka, v kateri imajo do tega še precej zadržkov. Za izdajo soglasja banke sicer nimajo nobenega roka.
2. Soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) za objavo prevzemne ponudbe, ki jo bo moral "novi Agrokor" objaviti za preostanek delnic Mercatorja. Gre za formalni akt, pri katerem po trenutnih informacijah ni mogoče pričakovati vsebinskih zadržkov.
3. Soglasja Agencije za varstvo konkurence (AVK) za spremembo lastništva. Njeno odločanje bi se lahko zavleklo v primeru temeljitejše vsebinske analize vertikalne koncentracije med tujimi bankami in Mercatorjem.

Zaveze, dane ob prevzemu in namenjene zaščiti Mercatorja, so se iztekle že lani.

Ime "Novega Agrokorja" znano še ta mesec?

Predvidoma v mesecu dni bo znano tudi ime "Novega Agrokorja", ki bo prevzel zdravi del Agrokorjevega premoženja. Znana pa so že nova imena nekaterih najpomembnejših družb iz koncerna. Trgovsko podjetje Konzum je po novem Konzum Plus, polnilnica vode Jamnica je Jamnica Plus, tovarna olja Zvijezda je Zvijezda Plus, tovarna sladoleda Ledo pa Ledo Plus.

Matična družba Agrokor bo končala v stečaju. Prav argument, da bi lahko Mercator obtičal v stečajni masi "starega" Agrokorja, bodo v Zagrebu verjetno uporabili pri prepričevanju bank upnic, naj privolijo v prenos Mercatorja na "Novi Agrokor".

Po nekaterih mnenjih bo prestrukturiranje koncerna trajalo od tri do pet let, pri čemer bo Mercator zelo verjetno ena od zadnjih naložb, ki bodo na vrsti za prodajo. Fabris Peruško je dokončno uresničitev dogovora o sanaciji, torej prenos podjetij na "Novi Agrokor", napovedal za konec marca.

Medtem so v teku pogovori o refinanciranju Agrokorjevih dolgov, hkrati pa se za odkup deleža v Agrokorju zanimajo tudi različni skladi iz ZDA, Kanade in Velike Britanije. Iz Sberbank so pred kratkim sporočili, da deleža v Agrokorju ne prodajajo, priznali pa so, da zanj obstaja več interesentov.

Letos bi se moral začeti tudi proces proti "očetu" koncerna Agrokor Ivici Todoriću, ki ga hrvaške oblasti bremenijo več kriminalnih dejanj pri upravljanju in vodenju skupine. Tožilstvo ima po novem čas, da obtožnico proti Todoriću, ki se po 13-dnevnem priporu brani s prostosti, vloži do konca junija.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net