V tretje gre rado: tokrat s pomočjo Alenke Bratušek do želene službe?

Po njihovem načrtu bi vodenje Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ene od dveh največjih domačih elektroenergetskih skupin, ki zaposluje več kot tri tisoč ljudi, prevzel Stojan Nikolić, dosedanji član poslovodstva, zadolžen za finance.

Kot smo neuradno izvedeli, je teren za zamenjavo generalnega direktorja Matjaža Marovta pripravil kar sam Nikolić, in to ob soglasju predsednika nadzornega sveta Milana Peroviča. Ta je po naših informacijah že pred včerajšnjo sejo in njenim neformalnim delom pri preostalih nadzornikih preverjal možnost Marovtove zamenjave in imenovanja Stojana Nikolića.

Zadnje dejanje Nikolićevega prevzema HSE?

Razpravo o tem naj bi nadzorniki nadaljevali na seji, ki bo v petek. Po scenariju, ki so ga omenjali pred sejo, bi Nikolić in Marovt v HSE zamenjala položaja. Prvi bi postal generalni direktor, drugi pa bi se za nekaj časa preselil na položaj člana poslovodstva, zadolženega za proizvodnjo.

Hkrati bi nadzorniki prosto mesto v poslovodstvu HSE, ki ima lahko tri člane, zapolnili z imenovanjem nove članice uprave, zadolžene za proizvodnjo. To naj bi postala Mojca Letnik, dosedanja članica uprave Premogovnika Velenje, ki jo je na ta položaj pripeljal prav Stojan Nikolić.

Vse to bi pomenilo, da bi Stojan Nikolić, ki že nekaj časa velja za najvplivnejšo osebo v domači energetiki, dokončno prevzel vse vzvode vladanja v Skupini HSE.

Nikolić je že pod Marovtom, ki ga je na čelo HSE spomladi lani nastavila SMC, veljal za resnično številko ena v HSE. V mesecih po volitvah naj bi iskal različne možnosti za Marovtov umik s položaja. V začetku jeseni se je nekaj časa govorilo o njegovem odstopu in odhodu v upravo Dravskih elektrarn, ene od družb v lasti HSE.

Kaj pravi prvi nadzornik HSE

V dobrih štirih letih delovanja v poslovodstvu HSE je tako Nikoliću uspelo "preživeti" tri generalne direktorje: Blaža Košoroka, Gorazda Skubina in zdaj očitno še Matjaža Marovta. Z vsemi se je zapletal v spore, iz katerih je izšel še močnejši. Le za kratek čas je leta 2016 njegov položaj zamajala neuspela izdaja obveznic, s katerimi je HSE želel poplačati del dolga do Evropske investicijske banke (EIB).

Uradna pojasnila so za zdaj skopa. Na Milana Peroviča smo naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je:

1. Zakaj ste članom nadzornega sveta na zadnji seji predlagali zamenjavo generalnega direktorja HSE?
2. Zakaj ocenjujete, da je g. Stojan Nikolić primernejši kandidat za to funkcijo?
3. Ali lahko zanikate, da v poslovodstvo HSE prihaja tudi ga. Mojca Letnik?
4. Ali ste se o nameravani zamenjavi usklajevali s predstavniki Slovenskega državnega holdinga (SDH) in ministrstva za infrastrukturo?

"Na nadzornem svetu nismo obravnavali ničesar od navedenega," je pojasnil Perovič. Na dodatno vprašanje, ali je o tem s posameznimi nadzorniki govoril pred sejo ali v njenem neformalnem delu, Perovič ni odgovoril. Ob lanskem imenovanju Matjaža Marovta je sicer Perovič izjavil, da gre za "strokovnjaka z veliko vodstvenimi izkušnjami v slovenskih in mednarodnih podjetjih".

Kdo je prižgal zeleno luč za "operacijo HSE"

Perovič velja za tesnega Nikolićevega zaveznika. Že aprila lani smo razkrili njuno omrežje poslovnih in družinskih povezav okrog HSE in Slovenskega državnega holdinga (SDH), krovnega upravljavca državnega premoženja. Isti mesec so nadzorniki HSE Nikoliću podelili nov štiriletni mandat na položaju člana uprave.

Svoj naskok na vrh HSE naj bi Nikolić uskladil tudi z resornim ministrstvom za infrastrukturo, ki ga obvladuje Stranka Alenke Bratušek (SAB). Po zatrjevanju več virov naj bi njegovemu imenovanju zeleno luč prižgal Jernej Pavlič, vodja kabineta ministrice Alenke Bratušek.

Te informacije so na ministrstvu danes danes zanikali. "Ministrstvo ne imenuje niti članov nadzornega sveta niti članov uprave podjetja, ki ga omenjate, pač pa je to v domeni SDH. Prav tako predstavniki ministrstva niso imeli nobenih stikov z osebami, ki jih omenjate v vaših vprašanjih," so pojasnili.

Znano je, da je Nikolić v odličnih odnosih z Urošem Čuferjem, nekdanjim ministrom za finance v vladi Alenke Bratušek. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju slabe banke, današnje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). V HSE je bil Nikolić imenovan avgusta 2014, v zadnjem mesecu vlade Bratuškove.

Se mudi tudi zaradi zamenjav na SDH?

Za zdaj ni jasno, ali in v kolikšni meri so zamenjave na HSE morda usklajene z drugimi političnimi strankami. Po nekaterih informacijah Nikolićevo imenovanje podpira najmanj en član nadzornega sveta, ki je bil vanj imenovan v kvoti Socialnih demokratov (SD).

Zagotovo pa bi zamenjava v HSE sprožila nov vihar znotraj koalicije, ki jo v zadnjih načenjajo spori SAB s preostalimi partnerji. Tokrat predvsem na relaciji med SMC in SAB, saj gre za prvo osvajanje položajev, ki jih je do zdaj obvladovala stranka Mira Cerarja.

Z "operacijo HSE" je Nikolić ujel tudi zadnji vlak prek zelo verjetno skorajšnjo zamenjavo uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH). Po nekaterih informacijah se bo ta zgodila še pred koncem leta. Pri tem še vedno ni jasno, ali in v kakšni vlogi bo v upravi SDH ostala dosedanja predsednica Lidia Glavina.

Kot že omenjeno, Perović na vprašanje, ali se je o nameravani zamenjavi usklajeval s predstavniki SDH in ministrstvom za infrastrukturo, ni odgovoril.

Denarni tok HSE upada. Nove težave tudi za premogovnik.

HSE je sicer lani ustvaril 1,52 milijarde evrov, kar je za 340 milijonov evrov več kot leta 2016. Pri tem je dosegel dobrih 53 milijonov evrov dobička, skoraj tretjino manj kot v letu pred tem. V HSE navajajo, da je glavni razlog za to za 17 odstotkov nižja proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah in za štiri odstotke nižja proizvodnja iz termoelektrarn.

Skupina, ki ima v lasti Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), Premogovnik Velenje, Dravske in Soške elektrarne, je še vedno zelo zadolžena. Na zadnji dan lanskega leta je imela za več kot 851 milijonov evrov finančnih obveznosti do bank, krovno podjetje HSE pa dobrih 236 milijonov evrov. Dolg HSE je znašal 6,3-kratnik denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), kar pomeni, da je skupina prezadolžena. Denarni tok v letu 2017 je upadel za 57 milijonov evrov. Znašal je slabih 138 milijonov evrov.

Največji mlinski kamen poslovanja HSE je še vedno projekt Teš 6. Lani je šoštanjska termoelektrarna ustvarila dobrih 32 milijonov evrov izgube. To je štirikrat več od dobička, ki ga je ustvarila najbolj donosna hčerinska družba – Dravske elektrarne.

Položaj pa se zaostruje tudi v Premogovniku Velenje. Družba je imela konec leta skoraj 30 milijonov evrov bilančne izgube, po nekaterih informacijah, ki so jih v HSE zanikali, pa naj bi bila tik pred insolventnostjo.

"Lansko poslovanje je bilo pogojeno tudi z našo prožnostjo in odzivnostjo pri prodaji in trgovanju z električno energijo na evropskem trgu. Učinki zadnjega so se odrazili v izboljšanju konkurenčnosti skupine HSE na domačem in evropskem trgu ter v večjih poslovnih prihodkih, tem pa zaradi neugodnih hidroloških razmer ni uspelo popolnoma ublažiti izpada dobička," sta v letnem poročilu zapisala Marovt in Nikolić.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net