Ko je predsednik republike Borut Pahor prejšnji teden obiskal mejno območje ob Kolpi, se je zavzel, da bi slovensko južno mejo v večji meri varovala vojska. Državni zbor je pozval, naj vnovič premisli glede aktivacije 37.a člena zakona o obrambi, ki bi dal vojski izjemna pooblastila pri varovanju meje.
Toda najnovejši podatki o številu nezakonitih prehodov meje kažejo, da potrebe po vojaških okrepitvah na meji s Hrvaško ni. V prvi polovici aprila so namreč policisti zabeležili le 144 prehodov meje ali približno deset na dan. To je kar 75 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Trenutne aprilske številke nezakonitih prehodov so precej nižje tudi od letošnjega mesečnega povprečja. Med januarjem in marcem so policisti skupaj obravnavali 1835 prehodov državne meje, kar je približno sto več kot v istem obdobju lani oziroma v povprečju približno 600 prehodov na mesec. Za primerjavo: v prvih treh mesecih leta 2016 je v Slovenijo vstopilo skoraj sto tisoč beguncev in migrantov, torej petinpetdesetkrat več kot letos.
COVID-19 ustavil tudi migrante
Razlog za strm upad števila prehodov je globalna pandemija koronavirusa COVID-19, ki je ustavila tudi migrantske tokove. Sirske begunce, ki so februarja čakali na meji z Grčijo, je Turčija vrnila v begunska taborišča. Tisti, ki so se uspeli prebiti čez mejo, čakajo v taboriščih na grških otokih. Vse evropske države so zaprle svoje meje. Epidemija je prestrašila veliko večino ljudi z drugih celin, ki so se odpravili v Evropo. Po podatkih policije med migranti, ki so skušali priti v Slovenijo, prevladujejo državljani Pakistana, Maroka in Alžirije.
Na slovenski južni meji je že danes ob policiji približno 140 vojakov, torej približno štirinajst na vsakega migranta, ki dnevno nezakonito prečka mejo.
Zakaj želita torej Pahor in vlada na mejo poslati še dodatnih 360 vojakov z izjemnimi pooblastili? "Tak ukrep podpira policija in se z njim strinja vojska. Podpira ga lokalno prebivalstvo. Moj argument je, da živimo v razmerah, ko smo na vrhuncu zdravstvene krize glede širjenja koronavirusa, da je mogoče v prihodnjih mesecih napovedati poslabševanje gospodarskih in socialnih razmer. Skoraj zagotovo bo prišlo do okrepitve poskusov ilegalnih prehodov južne meje," je prejšnji teden dejal Pahor.
Pooblastila vojski na zalogo? Zakaj?
Vse to bo po njegovem mnenju ustvarilo "precej zahtevne razmere za ukrepanje države, ki mora državljane in njihovo premoženje varovati ter jim zagotavljati vse pogoje, da ostanejo zdravi in neprikrajšani," je še dodal Pahor.
Tako Pahor kot minister za notranje zadeve Aleš Hojs v dogajanju na južni meji govorita v prihodnjiku. Hojs recimo pričakuje, da se bo število nezakonitih prehodov okrepilo "tam nekje konec junija, ko naj bi v Sloveniji opravili z epidemijo novega koronavirusa".
To dejansko pomeni, da želita predsednik republike in vlada od državnega zbora izsiliti izjemna pooblastila vojske na zalogo. Na vprašanje, zakaj ne bi mogel državni zbor ob morebitnem povečanju števila prehodov takrat ponovno odločati o pooblastilih vojske, namreč odgovora ni. Res pa je, da takrat ne bodo več v veljavi nekateri odloki, recimo o prepovedi prehajanj med občinami, ki so v zadnjih tednih povečali obremenjenost policije. Prav razbremenitev dela policije pa je ključni vladni argument za večja pooblastila vojski.
