Predstavniki hrvaškega koncerna in ruske Sberbank, največje upnice Agrokorja, so danes imenovali nov nadzorni svet Mercatorja.
Štiriletni mandat so dobili:
- Fabris Peruško, izredni pooblaščenec Agrokorja,
- njegova namestnica Irena Weber,
- Sergei Volk iz Sberbank,
- Ivica Mudrinić, nekdanji svetovalec pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, pozneje pa minister za pomorstvo in promet v vladi stranke HDZ in nekdanji direktor hrvaškega Telekoma. V nadzorni svet ga je leta 2014 imenoval že Ivica Todorić,
- Matej Lahovnik, nekdanji minister za gospodarstvo v vladi Boruta Pahorja.
Razrešnice pa niso dobili štirje njihovi predhodniki in nekdanji vodilni menedžerji Agrokorja v obdobju, ko ga je vodil Ivica Todorić: Ante Todorić, Ivan Crnjac, Darko Knez in Damir Kuštrak.
Kaj je pri Rusih izboril Počivalšek?
Še v zadnjih dneh pred skupščino je bilo v zvezi s skupščino odprtih več scenarijev in mogočih sprememb med predlaganimi nadzorniki.
Ključna dilema je bila povezana z razmerjem moči med Agrokorjem in Sberbank.
Predstavniki hrvaškega koncerna so vztrajali pri večini v nadzornem svetu. Rusi pa so željo po najmanj enem dodatnem nadzorniku utemeljevali z dejstvom, da bosta banki Sberbank in VTB po morebitni sklenitvi dogovora o sanaciji skupaj postali skoraj polovični lastnici "Novega Agrokorja", očiščenega dolgov.
Svoj vpliv na dogajanje okrog Mercatorja, ki bo po sanacijskem načrtu ključni del "Novega Agrokorja", očiščenega dolgov, si je želela zagotoviti tudi slovenska stran, natančneje minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je prejšnji mesec obiskal Sankt Peterburg.
So Hrvati prepričani, da bo vlado sestavil Janša?
Edini slovenski državljan med petimi predstavniki kapitala v Mercatorjevem nadzornem svetu je Lahovnik, nekdanji član LDS in Zares, ki se je v zadnjih letih politično zbližal z Janezom Janšo.
Ni skrivnost, da si je Počivalšek na tem položaju želel videti drugo ime, ki bi bilo bliže sedanji kot prihodnji vladi, če bo ta levosredinska.
A Hrvati naj bi njegovo željo zavrnili. Več virov nam je zatrdilo, da je bil Fabris Peruško v zadnjih dneh v stikih s posameznimi predstavniki SDS oziroma posredniki iz Janševega kroga. V Peruškovem krogu te informacije zanikajo. Uradni odgovor Janše na vprašanja še čakamo. Tudi viri blizu SDS pa te informacije zanikajo.
Spomnimo, decembra lani se je Janša v Zagrebu srečal s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem. Janša je po takratnem srečanju sporočil le, da "je pogovor vedno potreben, saj le tako lahko odprta vprašanja dobijo odgovore".
Ni znano, ali sta Janša in Plenković že na takratnem sestanku ob arbitraži o meji govorila o Mercatorju, ki ga je država Istrabenzu in Pivovarni Laško prodala leta 2005, torej v obdobju prve Janševe vlade in neposredno po tem, ko sta Janšev kabinet v spremstvu nekdanje državne sekretarke Andrijane Starina Kosem obiskala Igor Bavčar in Boško Šrot.
Agrokorjevo premoženje vredno slabe 3,5 milijarde evrov
V prihodnjem mesecu dni bo zelo verjetno dokončna znana tudi usoda Agrokorja.
Po tem vrednotenju je daleč najbolj vredno premoženje Agrokorja družba Jamnica, ki so jo ocenili na 495 milijonov evrov, Ledo na 281 milijonov evrov, PIK Belje na 276,5 milijona evrov in Konzum na dobrih 209 milijonov evrov.
Vrednost Mercatorja je ocenjena na 876,6 milijona evrov, a cenilci od tega niso odšteli dolgov, ki znašajo več kot 800 milijonov evrov.
Kdo bo poplačan in kdo bo ostal na suhem
Že iz teh podatkov je jasno, da bo upniki Agrokorja dobili razmeroma skromno poplačilo. Medtem ko ves dolg Agrokorja znaša 7,6 milijarde evrov, si bodo razdelili okrog 2,5 milijarde evrov:
- Vse poplačilo lahko pričakujejo zavarovani upniki, ki imajo v zastavi za 530 milijonov evrov premoženja.
- Enako si lahko obetajo upniki, ki so lani spomladi Agrokorju odobrili za dobro milijardo evrov tako imenovanega posojila "roll-up" , s katerim so si z vsakim evrom novega denarja zagotovili prednostno poplačilo enakega zneska starega posojila.
- Za preostale nezavarovane upnike (banke, dobavitelje in druge), ki imajo do Agrokorja za okrog šest milijard evrov evrov terjatev, bo torej na voljo ostala približno milijarda evrov. Tudi zato ni presenečenje, da temu dogovoru nasprotujejo nekateri največji hrvaški dobavitelji. V Agramu in Francku trdijo, da je objavljeni načrt dogovora v več delih nezakonit. Adris Grupa pa zahteva celo sodni nadzor nad izredno upravo, saj je Agrokor marca letos od posameznih upnikov odkupil za 268 milijonov evrov lastnih obveznic po nominalni vrednosti. Pred tem so jih predatorski skladi na čelu z Knighthead, ki so sodelovali v financiranju roll-up, odkupovali po od 20 do 30 odstotkov nominalne vrednosti. Možnosti za prodajo obveznic niso imeli vsi pod enakimi pogoji, zaradi česar se Hrvaška izpostavlja novim tožbam.
Rusi od poražencev do zmagovalcev?
Ob odpisu bodo dobavitelji in financerji dobili delnice tako imenovanega "Novega Agrokorja" in posameznih Agrokorjevih podjetij, pri čemer še ni znano, v kolikšnih deležih. Prav lastništvo "Novega Agrokorja" je ključno jabolko spora, zaradi katerega dogajanje okrog hrvaškega koncerna dobiva vse bolj geopolitično naravo.
Po zadnjem načrtu bo dobrih 46 odstotkov "Novega Agrokorja" v lasti dveh ruskih bank: Sberbank in VTB. Prejšnji teden se je delegacija Sberbank sestala s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović, ki je lani jeseni prav zaradi Agrokorja obiskala Kremelj, in predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem.
Po sestanku so Rusi izrazili pričakovanje, da bo dogovor sklenjen do konca meseca. Rok za podpis dogovora o sanaciji je 10. julij, ko preneha veljati Lex Agrokor, poseben zakon, ki ga je Hrvaška sprejela za reševanje koncerna.
Če so bili Rusi še pred letom dni največji poraženci Agrokorjevega zloma, so zdaj na dobri poti, da postanejo zmagovalci te zgodbe.
Američani lobirajo tudi v Sloveniji
Precej bolj jim je naklonjen tudi novi izredni pooblaščenec Fabris Peruško, ki je na položaj prišel po tem, ko so obračuni med zmerno in desno frakcijo HDZ najprej odnesli njegovega predhodnika Anteja Ramljaka, nato pa prejšnji mesec še ministrico za gospodarstvo Martino Dalić, ki je v hrvaški vladi vodila "Operacijo Agrokor".
Toda velikemu ruskemu vplivu v Agrokorju, s katerim bi si Moskva zagotovila nadzor nad prodajo posameznih podjetij iz koncerna, najbolj nasprotujejo Američani.
Veleposlanik ZDA v Zagrebu Robert Kohorst zatrjuje, da bi morali lastništvo ene pravne osebe omejiti na največ deset odstotkov, s čimer želi zmanjšati vpliv Rusije.
Američani proti ruskemu prevzemu vzvodov v Agrokorju lobirajo tudi v Sloveniji. Že pred meseci se je Kohorst sestal z Blažem Brodnjakom, predsednikom uprave NLB, ene od najpomembnejših upnic Mercatorja. Na tem srečanju je bil navzoč tudi odhajajoči veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent Hartley.
Po naših informacijah sta se Kohorst in Hartley ločeno sestala tudi s predsednikom uprave Mercatorja Tomislavom Čizmićem. Pojasnila ameriškega veleposlaništva v Ljubljani bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.
Kaj bodo rekle Mercatorjeve banke upnice?
V tej luči imajo lahko Agrokor in Rusi še več morebitnih težav.
Za prenos Mercatorja pod okrilje "Novega Agrokorja" bodo potrebovali soglasje vseh njegovih bank upnic. Močno okrepljen ruski vpliv bi lahko zaradi sankcij, ki na območju Evrope veljajo za Sberbank, presojala tudi Evropska komisija.
Ameriški skladi, ki so Agrokorju lani odobrili "roll-up", za podaljšanje roka za njegovo vračilo zahtevajo 15-odstotne obresti. To bi pomenilo stečaj Agrokorja.
Hrvaški analitiki tako dopuščajo dva mogoča razpleta dogajanja:
- dogovor med Rusi in Američani, kar se ob trenutnih diplomatskih in lobističnih aktivnostih zdi malo verjetno,
- da dogovor podprejo le Rusi, podaljšajo posojilo roll-up, takoj zatem odkupijo ves dolg in tako dokončno pridobijo večinski delež v Agrokorju.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
