Po tem, ko je Tomaž Kokot, nekdanji kandidat SDS za župana Poljčan, prejšnji teden dobil poln mandat na položaju generalnega direktorja Pošte Slovenije, je zdaj na vrsti njena logistična družba Intereuropa.
Več virov nam je namreč potrdilo, da v Pošti Slovenije resno razmišljajo o širitvi uprave, ki jo od konca lanskega leta vodi Damijan Vajs. Vanjo bi ob finančniku Marku Remsu, ki je na tem položaju od leta 2017, imenovali še enega člana, ki bi ga izbrala vladajoča stranka. Po naših informacijah je trenutno prvi kandidat za ta položaj Bogomir Vnučec, državni svetnik in nekdanji kandidat SDS za župana Radovljice.
S tem imenovanjem bi SDS dokončno okrepil vpliv nad Intereuropo, ki ima v lasti večje število nepremičnin v Sloveniji in drugih državah nekdanje Jugoslavije. Zanje naj bi Kokot že jeseni preverjal interes potencialnih kupcev. S kadrovskim prevzemom Intereurope bi vladajoča stranka utrdila tudi svoje položaje na Obali, kjer že obvladuje Luko Koper, največje slovensko pristanišče. Prek Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) pa bo odločala tudi o prodaji nekdanjih Istrabenzovih hotelov v Portorožu, za katere se zdaj zanimajo madžarski skladi iz kroga Viktorja Orbana.
Preberite še:
Reševanje Janševega vojaka Andreja Lovšina
S kom bi Kokot širil upravo Intereurope
Kadrovski prepih v Intereuropi se je začel konec lanskega leta, ko je Kokotu uspelo izsiliti odstop zdaj že nekdanjega predsednika uprave Marka Cegnarja. Temu so nasprotovali sindikati, saj se je poslovanje družbe v zadnjih treh letih, odkar jo je vodil Cegnar, močno izboljšalo. Že od leta 2016 je bil Cegnar član uprave Intereurope, ki je družbo sanirala po tem, ko jo je več kot 140 milijonov evrov vredna nasedla investicija v logistični terminal v Rusiji spravila na rob stečaja. Takrat je bil na čelu Intereurope Andrej Lovšin, nekdanji direktor varnostno-obveščevalne službe ministrstva za obrambo v obdobju, ko ga je vodil Janša.
Kokot je Cegnarjevega naslednika pripeljal s Pošte Slovenije. To je postal Damijan Vajs, ki je pred tem vodil njeno hčerinsko družbo PS Logistika. Toda zdaj naj bi si Kokot želel upravo razširiti s še enim članom. Za pojasnila v ponedeljek ni bil dosegljiv. S Pošte Slovenije so nam sporočili, da bodo na naša vprašanja odgovorili v naslednjih dneh. Zanimalo nas je, ali bodo nadzorniki Intereurope v prihodnjih mesecih izpeljali kakršne koli postopke za širitev uprave, ali so o tem že razpravljali in ali je eden od kandidatov za položaj novega člana uprave tudi Bogomir Vnučec.
Vnučec je že dobrih 15 let zvest kader SDS. Gre za nekdanjega generalnega tajnika mladih krščanskih demokratov, ki je leta 2000 postal poslanec Stranke mladih Slovenije (SMS). Tik pred volitvami leta 2004 je prestopil v Janševo stranko, ki ga je leto dni pozneje imenovala za prokurista družbe Slovenijales v lasti Zavarovalnici Triglav.
Preberite še:
Matoz stal pred vrati, ko so za direktorja nastavili izbranca SDS
Od konja na stroške podjetja do sodišča
V obdobju prve Janševe vlade se je Vnučec zapletal v afere. Slovenijales je tako leta 2008 za 20.000 evrov kupil konja, ki naj bi ga uporabljal Vnučec, sicer dolgoletni predsednik Konjeniške zveze Slovenije. Po medijskem razkritju posla je Slovenijales konja prodal. Kot nadzornik Casinoja Bled je Vnučec služil tudi s svetovanjem upravi. To naj bi mu v dveh letih prineslo 350.000 evrov. Kot nadzornik Gradisa IPGI, še ene družbe v lasti Zavarovalnice Triglav, pa naj bi pomagal urediti financiranje podjetja, ki je zunanjost vlakov Slovenskih železnic (SŽ) okrasilo z nalepkami, potiskanimi z logotipi in sporočili SDS. Vnučec je to sicer zanikal.
Toda prav zaradi položaja v Gradisu IPGI se je Vnučec vpisal v domačo sodno zgodovino. Ker je ta družba pozneje propadlemu Vegradu leta 2007 poizkusila prodati zazidljivo zemljišče na območju ljubljanskega BTC, je Zavarovalnica Triglav proti njeni upravi in nadzornikom vložila tožbe. Višje sodišče v Ljubljani je leta 2013 odločilo, da morajo skupaj plačati za okoli 100.000 evrov odškodnine, zamudnih obresti in sodnih stroškov. Šlo je za prvi primer, ko je višje sodišče članom nadzornega sveta v kateri od družb v Sloveniji naložilo plačilo odškodnine. Vnučec se je takrat branil, da nikoli sploh ni glasoval za posel.
Vnučec ima v SDS tudi vpliv na nekatere kadrovske odločitve. Novi direktor javnega zavoda Triglavski narodni park Tit Potočnik, ki ga je Janševa vlada imenovala konec prejšnjega meseca, velja za njegovo izbiro. Kot državni svetnik Vnučec zagovarja interese lastne stranke. Njegovi predlogi za veto, ki jih vlaga, pogosto vsebujejo enake argumente, kot jih v parlamentarni proceduri zagovarja SDS. Leta 2019 je recimo vložil pobudo za odložilni veto zakona, ki bi omejil financiranje zasebnih šol. Deset let prej je zahteval veto na zakon o jamstveni shemi, s katerim je vlada Boruta Pahorja med največjo gospodarsko krizo po osamosvojitvi želela pomagati podjetjem v težavah.
Preberite še:
Vladni spopad na državni Pošti in njegove "žrtve" med dobavitelji
Matoz svetuje še Intereuropi
Z obvladovanjem Intereurope bi vladajoča stranka še pred aprilskimi volitvami prevzela najpomembnejše položaje v državnih podjetjih na Obali. Ključni mož v tej operaciji je Franci Matoz, dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS. Od lani vodi nadzorni svet Luke Koper in upravni odbor DUTB, bolj znane kot slabe banke, ki ima v lasti nekdanje Istrabenzove hotele v Portorožu. Njegova prijateljica in nekdanja sodelavka Nina Marin je na čelu Istrabenza, ki obvladuje polovični delež podjetja Adriafin. To je večinski lastnik družbe Vinakoper, najemnice nekaterih najboljših zemljišč na Obali.
Prav Matoz je imel eno najpomembnejših vlog pri ustoličenju Kokota za polni mandat na Pošti Slovenije. Kot smo razkrili, je med odločanjem nadzornikov stal pred vrati sejne sobe, pred tem pa naj bi jih pomagal prepričevati, da Kokot izpolnjuje pogoje za imenovanje. Na zaprosilo za pojasnila se v tednu dni ni odzval. Od lanskega decembra Matoz pravno svetuje tudi Intereuropi, ki je z njim sklenila pogodbo za nedoločen čas. Matoz je sicer v kazenskih in drugih postopkov zastopal tudi Andreja Lovšina, proti kateremu je Intereuropa leta 2010 vložila 37,5 milijona evrov vredno odškodninsko tožbo, sam pa družbi že od lani v zadevi ponuja poravnavo.
Preberite še:
Šef Pošte pritiskal za posel v imenu SDS
Rekordno poslovanje Intereurope
Skupina Intereuropa je v prvih devetih mesecih lani ustvarila 129,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 16 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2020. Od načrtov so bili višji za devet odstotkov. Prodaja se je najbolj zvišala na področju interkontinentalnega prometa, predvsem na področju morskega prometa. Visoko rast je Intereuropa beležila v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini (BiH). Obseg prodaje je tako že bistveno višji kot v obdobju pred epidemijo covid-19.
Neprimerljivo boljši je tudi končni rezultat. Čisti dobiček je do konca septembra znašal 4,6 milijona evrov in je presegel načrtovanega za 81 odstotkov, tistega iz leta 2020 pa za 90 odstotkov. Neto finančnih obveznosti pa je že za manj kot 40 milijonov evrov. Z denarnim tokom, ki ga ustvarja skupina Intereuropa, bi ga lahko poplačala v manj kot štirih letih. Za primerjavo, leta 2008, ko se je poslovil Lovšin, je imela družba za več kot 200 milijonov evrov finančnih obveznosti.
Zaradi spodbudnih prodajnih in finančnih rezultatov so se oglasili tudi zaposleni. Sindikat v Intereuropi je vodstvu že predlagal dvig vseh plač v podjetju za 4,9 odstotka, za kolikor se je zvišala tudi minimalna plača v državi. Po njihovem zaradi dobrega poslovanja s tem ne bi smelo biti težav.
