Iskratel se počasi dviga iz krize, v katero so ga pahnile izguba poslov na domačem trgu in nestabilne razmere na zanje ključnih vzhodnih trgih (Rusija, Ukrajina, Kazahstan ...). Prihodki se povečujejo, v Kranju napovedujejo tudi veliko novih zaposlitev.
Toda menedžerji, ki so pred desetimi leti skupaj z delavci prevzeli podjetje, se očitno zavedajo, da brez strateškega partnerja na dolgi rok ne bodo preživeli. Po naših informacijah so najeli svetovalno družbo PricewaterhouseCoopers (PwC), ki zdaj v njihovem imenu išče novega lastnika.
"Strukturiran proces iskanja strateškega partnerja družbe Iskratel je v teku. V načrtu imamo pogovore z več potencialnimi strateškimi partnerji," nam je potrdil Željko Puljić, glavni direktor Iskratela. Kdo vse se zanima za nakup, za zdaj še ne razkriva.
Nemški sklad tveganega kapitala že odšel
Kot najverjetnejši novi lastnik Iskratela, ki samo v Sloveniji zaposluje več kot 500 ljudi, se je pred manj kot letom dni omenjal sklad tveganega kapitala Bavaria Industries Group iz Münchna.
Nemci so specializirani za kupovanje industrijskih podjetij, ki so zašla v težave, vendar imajo velik potencial za izboljšanje poslovanja. Po prihodu v podjetja uberejo že preizkušene metode – zniževanje stroškov in iskanje novih virov prihodkov. V upravljanju imajo okoli 400 milijonov evrov premoženja.
Željko Puljić je potrdil, da so se z Nemci pogovarjali, "vendar do dogovora ni prišlo". Zakaj, ni povedal. Po nekaterih informacijah pa se je zanimanje nemškega sklada ohladilo po tem, ko je prišlo do zamenjave vodstva.
Eden od razlogov bi lahko bilo tudi nasprotovanje zaposlenih, ki prek podjetja Fintel obvladujejo lastništvo Iskratela. Ti naj bi se namreč bali prihoda novega lastnika, katerega izključni cilj bi bil dvig dobička.
Zato, da bi zaščitili svoja delovna mesta pred selitvijo v tujino in sami odločali o usodi Iskratela, so se namreč po odhodu nemškega Siemensa leta 2009 tudi odločili za delavsko-menedžerski odkup Iskratela.
Nagrada za zaposlene in lastnike
Medtem ko se je prvi mož Iskratela Željko Puljić s potencialnimi strateškimi partnerji pogovarjal o vstopu v lastništvo, je naredil tudi potezo za izboljšanje ozračja med zaposlenimi, katerih vrste so se v zadnjih šestih letih vztrajno krčile.
Konec januarja letos, še preden so zaključili lanskoletne bilance, je namreč skupščina Iskratela sprejela sklep, da se zaposlenim in lastnikom izplača dva milijona evrov. Od tega je bilo za 1,9 milijona evrov dividend, preostalih 100 tisoč evrov pa je šlo delavcem.
Ali so z dividendami, sploh prvimi po prevzemu podjetja 2011, gasili "požar", ki je med zaposlenimi izbruhnil zaradi informacij o skorajšnji prodaji Iskratela Nemcem, ni jasno.
Ob tem spomnimo, da so zaposleni za lastninjenje Iskratela leta 2011 porabili nekaj več kot dva milijona evrov. Njihovi vložki so bili različni, od nekaj tisoč do več deset tisoč evrov, nekateri od njih so najemali tudi posojila. Največ so seveda vložili menedžerji.
V Iskratelu so sicer izplačilo zadržanih dobičkov pripisali uspešnemu lanskemu poslovanju, ki se nadaljuje tudi letos. "V prvi polovici letošnjega leta beležimo najvišji nivo prodaje glede na pretekla leta in neto dobiček v skladu z načrtovanimi cilji," so povedali.
Čez sto milijonov evrov prometa
V Iskratelu so že lani krepko presegli načrte. Prihodki od prodaje skupine so se povečali za več kot 17 odstotkov na 104 milijone evrov. Višja je bila tako prodaja na tujih trgih kot v Sloveniji, kjer so prodali za okoli 29 milijonov evrov blaga in storitev.
Najbolj so se povečali posli na področju širokopasovnih omrežij in rešitev za industrijske vertikale, za kar polovico. Izgubljali pa so posle na področju jedrnih konvergenčnih omrežij ter servisnih in svetovalnih storitev. Večino prometa sicer ustvari matično podjetje Iskratel s sedežem v Kranju.
Višji prihodki so prinesli tudi boljši končni rezultat. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko denarja ostane za investicije, odplačilo posojil in izplačilo lastnikom, se je povečal na 7,4 milijona evrov. Skupina pa je ustvarila 6,5 milijona evrov dobička pred davki.
Po njihovih bilancah so udarile tudi tečajne razlike, povezane z rubljem. Rusija je namreč eden od njihovih ključnih trgov, njena valuta pa je v lanskem letu izgubila velik del vrednosti. Izgube so v veliki meri pokrili z dobički pri prodaji delnic Gorenjske banke, ki je lani končala v rokah Miodraga Kostića.
Kam vse se bodo širili
Iskratel je pred kratkim napovedal vstop na trg medicine. Ukvarjali se bodo s proizvodnjo tiskanih vezij za diagnostične medicinske pripomočke. Na trg bodo prodirali z novostmi na področju virtualizacije, veliko pa stavijo tudi na razvoj pete generacije mobilnih omrežij (5G), kjer so osredotočeni na varnost.
- 109 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj pet odstotkov več glede na leto 2018;
- Okoli 3,3 milijona evrov čistega dobička;
- 904 zaposlene, kar je bistveno več kot lani;
- dva milijona evrov investicij, kar pomeni 25-odstotno rast.
Kljub vsemu gre za številke, ki so daleč od tistega, o čemer so še leta 2016 sanjali v Kranju. Tedaj so v strategijo za obdobje do leta 2020 zapisali, da bodo prihodke skupine podvojili na 200 milijonov evrov, število zaposlenih pa povečali na 1230. V letu 2017, ki je bilo zanje eno najslabših doslej, so sprejeli novo strategijo in z njo konservativnejše načrte.
Kako so po odhodu Siemensa lastninili Iskratel
Iskratel je bil v preteklosti dolgo v nemški lasti. Leta 1989 so njegovi tedanji lastniki navezali stike s Siemensom, ki je nato kupil malo manj kot polovico kranjskega podjetja. Siemens, ki je Iskratelu prinesel nove trge in posle, je pozneje poskušal prevzeti lastniški nadzor v Iskratelu, a se je zaradi nasprotovanja menedžerjev raje umaknil in po 20 letih iz Kranja odkorakal s 25 milijoni evrov v žepu.
Toda to je bil le prvi korak. V zapleteni verigi poslov se je iz lastništva umaknila tudi Gorenjska banka, ki je bila do tedaj 26-odstotna lastnica Iskratela in je s prodajo svojega deleža zaslužila celo več kot Nemci. To je bil del skrbno pripravljenega načrta, po katerem so lastništvo Iskratela prevzeli menedžerji in zaposleni, združeni v podjetju FinTel. Za Iskratel so plačali vsega dva milijona evrov. Skupni stroški prevzema, ki jih je nosil Iskratel, medtem presegajo 50 milijonov evrov.
Med največjimi posamičnimi lastniki so sicer Puljič, Mitja Jelnikar, Andrej Polenec, Andrej Svetina, Robert Kuzmič in Srečko Čebela.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
