Kako so prilagajali pogoje za ustoličenje nekdanjega "alstomovca" na čelo TEŠ

Konec februarja je Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) dobila novega začasnega direktorja. To je postal Mitja Tašler, dosedanji vodja obratovanja v elektrarni. A pri tem so v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), edinem lastniku TEŠ, zamolčali pomembni podatek. Tašlerju so namreč pred imenovanjem za direktorja prilagodili izobrazbene pogoje, ki jih je moral izpolnjevati za to mesto.

Pogoje, ki jim mora za imenovanje izpolnjevati direktor TEŠ, določa njen krovni akt o ustanovitvi. Do zdaj so morali kandidati za ta položaj imeti najmanj drugo bolonjsko stopnjo izobrazbe tehnične, ekonomske, pravne ali druge smeri, torej naziv, dosežen po univerzitetnem programu nekdanje sedme stopnje.

Toda konec prejšnjega meseca so v HSE ta pogoj omilili. S spremembo akta so izobrazbene kriterije znižali. Po novem ima lahko direktor TEŠ zaključen univerzitetni študijski program prve ali druge bolonjske stopnje. To posledično pomeni, da za zasedbo položaja zadošča že izobrazba, pridobljena po visokošolskem strokovnem programu, torej nekdanja šesta stopnja.

Pogoji, prilagojeni novemu direktorju

Zakaj so znižali izobrazbene pogoje? V HSE, ki ga vodi generalni direktor Matjaž Marovt v odstopu, so pojasnili, da "so s spremembo statuta želeli razširiti potencialni nabor kandidatov za direktorja na kadre, ki imajo poleg poslovnih znanj tudi širok nabor tehničnih znanj in izkušenj, potrebnih za vodenje družbe, kot je TEŠ". V krovni akt so namreč dodali tudi pogoj, da mora imeti direktor TEŠ najmanj deset let delovnih izkušenj v energetiki.

Toda niti najmanjšega dvoma ni, da so v HSE krovni akt prilagodili prav Tašlerju. Novi začasni direktor TEŠ je namreč po izobrazbi diplomirani inženir elektrotehnike. Gre za visokošolski strokovni študijski program, ki traja tri leta, ustreza pa nekdanji šesti stopnji. V HSE so pojasnili, da je Tašler šolanje zaključil na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Mariboru z diplomskega delom "Umerjanje volumenskih tokov zgorevalnih zračnih tokov kotla bloka 6 v TEŠ".

Krovni akt so v HSE spremenili 20. februarja. Le dva dni pozneje so uradno potrdili, da bo Tašler s 1. marcem postal začasni direktor TEŠ za obdobje šestih mesecev. V vmesnem času bo objavljen razpis.

Sedmi direktor TEŠ v zadnjem desetletju

Tašler je sicer po Urošu Rotniku, Simonu Totu, Francu Roscu, Petru Dermolu, Matjažu Eberlincu in Armanu Koritniku, ki od začetka marca pa vodi podjetje Javna razsvetljava, že sedmi direktor TEŠ v zadnjem desetletju. Kariero je kot inženirski kader začel v podjetju CEE, nekdanjem hišnem inženirju TEŠ, ki je bilo v lasti Petra Kotarja, enega od osumljencev v zadevi TEŠ6.

Kot je znano, je podjetje CEE sodelovalo pri vseh fazah priprave projekta TEŠ6. Tašler je bil v njem zaposlen do leta 2010, sam pa je sodeloval tudi pri pripravi razpisne dokumentacije za gradbeno dovoljenje in glavno tehnološko opremo. Tedaj približno 800 milijonov evrov vreden posel je dobil francoski Alstom, ki mu je po ugotovitvah kriminalistov svetoval Kotar.

Po kratkem službovanju v Termoelektrarni Trbovlje (TET) se je Tašler leta 2011 zaposlil v TEŠ, kjer je bil projektni menedžer pri 1,41 milijarde evrov vredni gradnji bloka 6. Dve leti pozneje je zapustil TEŠ in novo službo našel v Alstomu (pozneje preimenovanem v General Electric). Jeseni 2017, torej po koncu garancijske dobe novega bloka, se je vrnil v TEŠ. Približno v istem času je HSE proti Alstomu zaradi oškodovanja vložil tožbo na arbitražnem sodišču na Dunaju.

Kaj je z odškodninsko tožbo TEŠ proti Rotniku?

Medtem ko na sodišču v Celju v zadevi TEŠ6 teče sodna preiskava proti nekdanjim vodilnim v elektrarni na čelu z direktorjem Urošem Rotnikom, še vedno ni jasno, ali in kdaj sploh bosta TEŠ oziroma HSE vložila odškodninsko tožbo.

"Glede morebitne tožbe zoper nekdanjega direktorja TEŠ Uroša Rotnika velja opredelitev, da strategije morebitnih vlaganj pravnih sredstev zaradi uspešne izvedbe pravnih postopkov ne komentiramo," so nam na vprašanje, kdaj bodo vložili tožbo, odgovorili v HSE.

Znano je, da je HSE prav zaradi morebitnih postopkov proti Rotniku in ostalim vodilnim v TEŠ oziroma HSE že novembra 2015 naročil posebno revizijo, ki jo je opravljala revizijska družba Ernst & Young. Ta je po približno treh letih zaključena, zanjo pa je HSE v tem času skupaj plačal dobrih 416.000 evrov (brez DDV), ki jih je "pokril" z več aneksi, sklenjenimi k osnovni pogodbi.

Kaj bodo storili z ugotovitvami revizije, v HSE ne pojasnjujejo. Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) so za zdaj poslali le poročilo o izvedbi revizijskega pregleda, ne pa poročila samega. "Če bo lastnik izrazil željo po poročilu družbe Ernst & Young, mu bomo tega seveda poslali," so poudarili.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net