Pošta Slovenije je v državnih dokumentih opredeljena kot strateška naložba, njeno delovanje pa v javnem interesu. Zagotavlja namreč, da imajo vsi uporabniki v Sloveniji enak dostop do poštnih storitev. Tudi na podeželju in v bolj odročnih predelih države.
Ta strateškost jo je podobno kot druge nekdanje monopoliste (Telekom Slovenije in Slovenske železnice) dolgo časa ščitila pred konkurenco in modernizacijo poslovanja. Postala je tudi politični plen. Ne samo stranke SDS, kjer od nekdaj nastavljajo generalne direktorje, ampak so tam kadrovale in posle dobivale tudi druge politične stranke. Posledica so: pomanjkanje naložb, neučinkovito poslovanje, kupovanje sindikalnega miru in veliko število zamud pri dostavi pošiljk.
Zato smo na necenzurirano.si analizirali, kako Pošta Slovenije izpolnjuje svoje osnovno poslanstvo in ali kot državno podjetje sploh še upravičuje svojo strateškost. Naše ugotovitve so zaskrbljujoče.
Preberite še:
Matoz stal pred vrati, ko so za direktorja nastavili izbranca SDS
Zamudili z dostavo sedmih odstotkov vseh pisem
Tako v zadnjih dveh letih več kot sedem odstotkov ali 20 milijonov pisemskih pošiljk do naslovnika ni prišlo v predpisanem roku, saj je Pošta Slovenije najmanj en dan zamudila z njihovo dostavo.
Gre za tako imenovano univerzalno poštno storitev, ki obsega sprejem, usmerjanje, prevoz in dostavo pisemskih pošiljk in paketov z maso do dveh kilogramov. Roke njihovega prenosa ureja poseben splošni akt, po katerem bi morala Pošta Slovenije najmanj 95 odstotkov pisemskih pošiljk prenesti v enem delovnem dnevu, 99,5 odstotkov v dveh delovnih dneh in preostanek v največ treh delovnih dneh. Te pogoje na Pošti Slovenije redno kršijo.
V letu 2017 so v enem dnevu prenesli 94,7 odstotka, v dveh dneh 99,3 odstotka in v treh dneh 99,7 odstotka pisem. Do manjšega odstopanja je prišlo tudi v letu 2016, vselej pa so "izgubili" nekaj sto tisoč pisemskih pošiljk oziroma so jih dostavili po več kot treh dneh. Kdaj so prišla na cilj, če sploh, ni znano.
Sistem, ki je imel že prej težave, je med epidemijo covid-19 odpovedal, kar dokazujejo tudi podatki. Tako v letu 2020 kot v lanskem letu je bilo v enem dnevu prenesenih le 92,8 odstotka pisemskih pošiljk. Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja (AKOS) je bilo v letu 2020 v Sloveniji prenesenih okoli 275 milijonov pisemskih pošiljk. Za 59 odstotkov tega je v okviru univerzalne poštne storitve poskrbela Pošta Slovenije. To pomeni, da je do zamude prišlo pri skoraj 12 milijonih pisemskih pošiljk. Dlje so potrebovali tudi za dostavo paketnih pošiljk, vendar so pri teh zahtevani roki prenosa bolj ohlapni kot pri pismih.
Preberite še:
Operacija Obala: SDS osvaja še Intereuropo
Poskušali prikriti zamude. Sankcij zanje ne bo.
Na Pošti Slovenije so zamude poskušali pred nami celo prikriti. Namesto povprečnega časa dostave po posameznih letih od 2016 do 2021, za kar smo jih zaprosili, so nam posredovali povprečni čas dostave za vseh šest let skupaj. Obenem so pri letu 2020 izločili obdobje razglašene epidemije, ko so se srečevali z največjimi težavami pri dostavi. Tako je povprečni čas dostave po njihovih podatkih znašal 95,8 odstotka (pogoj 95 odstotkov) v enem dnevu, 99,6 odstotka v dveh dneh (pogoj 99,5 odstotka) in 99,8 odstotka v treh dneh (pogoj 100 odstotkov). Resnične številke so nižje.
Kljub temu Pošte Slovenije in njenega vodstva zaradi neizpolnjevanja pogojev prenosa pošiljk ne bo doletela nobena kazen, saj je splošni akt niti ne predvideva. Edina, ki bi lahko ukrepala, je vlada oziroma Slovenski državni holding (SDH), ki upravlja z naložbo. Lahko bi ocenila, da Pošta Slovenije ne izpolnjuje ciljev in zamenjala vodstvo. Da bi se to zgodilo, je malo verjetno.
Že dobro leto dni je na čelu Pošte Slovenije 34-letni Tomaž Kokot, nekdanji občinski svetnik in kandidat SDS za župana Poljčan. Predstavniki največje vladne stranke so poskrbeli tudi za njegovo nedavno ustoličenje za poln mandat generalnega direktorja. Čeprav Kokot dokazano nima izkušenj za vodenje tako velikega sistema, kot je Pošta Slovenije, so mu pomagali s pravnimi mnenji, zamenjavo neposlušnih članov nadzornega sveta in na koncu tudi posredovanjem dolgoletnega odvetnika SDS Francija Matoza.
Pred Kokotom je Pošto Slovenije vodil Boris Novak, ki je vrsto let veljal za kader SDS, a je v času tretje vlade Janeza Janše padel v njeno nemilost. Leta 2012 je nasledil zdaj že pokojnega Aleša Hauca, ki se je preselil na čelo takrat še državne NKBM. V obeh družbah je imel Hauc ključno vlogo pri spornih poslih v korist SDS in njenih vidnih članov. Takrat je Pošta Slovenije med drugim vlagala v delnice NKBM in utrpela visoko izgubo.
Preberite še:
Vladni spopad na državni Pošti in njegove "žrtve" med dobavitelji
S podražitvami ohranjajo enako raven prihodkov
Kaj je razlog za velike zamude pri dostavi, ki pridejo najbolj do izraza v času božično-novoletnih praznikov in novembrskega praznika nakupov Črni petek? Mnenja so različna. Eni krivdo pripisujejo vse višjim stroškom dostave in pomanjkanju kadrov, ki ne zmorejo dostaviti vseh pisem in paketov v roku. Drugi pa nasprotno krivijo pomanjkanje naložb in vztrajanje Pošte Slovenije pri ročnem opravljanju nekaterih pomembnih nalog.
Dejstvo je, da se zaradi enormne rasti spletne prodaje, ki jo je epidemija le še pospešila, prihodki od izvajanja poštnih storitev naglo povečujejo. V letih od 2013 do 2020 so bili višji za polovico in dosegli 330 milijonov evrov. Po drugi strani se zmanjšuje količina pisem v notranjem prometu. Po podatkih AKOS je bilo v letih od 2011 do 2020 samo v okviru univerzalne storitve poslanih 55 odstotkov oziroma 134 milijonov manj standardnih in navadnih pisem.
Posledično se ukinja tudi poštna mreža. Še leta 2014 je bilo po vsej državi 457 poštnih poslovalnic, leta 2020 pa le še 318. Večji del je Pošta Slovenije nadomestila s pogodbenimi poštami. Odpirala je tudi alternativna sprejemno-izročilna mesta, kot so pismonoške pošte, bencinski servisi, paketniki in samopostrežne pošte. Vse s ciljem, da zmanjša stroške delovanja poštne mreže. Rezerve naj bi obstajale le še v mestih, kjer na posameznih območjih še vedno najdemo več poštnih poslovalnic.
Toda Pošta Slovenije kljub vsemu ohranja prihodke od univerzalne poštne storitve. Kako ji to uspeva? Z nenehnim zviševanjem cen. Še leta 2011 je pošiljanje navadnega pisma (do 50 gramov) stalo 34 centov, danes pa že 79 centov. Podražilo se je tudi pošiljanje navadnega paketa (do 2 kilograma), z 2,25 evra na tri evre.
Na roko ji je šla tudi država. Tako je Akos konec leta 2020 sprejel spremembo splošnega akta, s katero je uvedel dve hitrosti prenosa pisemskih pošiljk. Prednostno pošiljanje v enem dnevu stane 67 centov, neprednostno v največ treh dneh pa 62 centov. S tem so po naših informacijah rešili predvsem težavo dostave na odročna območja. Namesto, da so pismonoše tja pošiljali vsak dan, po novem hodijo nekajkrat na teden. Šlo naj bi za kompromis, saj je v istem času sindikat poštnih delavcev (SPD) zahteval spremembo poštne zakonodaje in predlagal, naj država finančno podpre izvajanje univerzalne poštne storitve in s tem prepreči nadaljnje zapiranje poštnih poslovalnic.
Preberite še:
Šef Pošte pritiskal za posel v imenu SDS
Je problem v kadrih ali tehnologiji?
Sindikalisti so prepričani, da je glavni razlog za zamude kadrovska podhranjenost Pošte Slovenije. "Zaradi bolnišk je bilo odsotnih ogromno poštnih delavcev. Zaostajamo za kadrovskim načrtom. Enostavno nismo konkurenčni na trgu dela. Tako zaradi pogojev dela kot plače," je opozoril Saša Gržinič, predsednik sindikata SPD.
Poslovodstvo jih je podprlo in jim zvišalo plače, s čimer so nadoknadili inflacijo oziroma visoko rast cen življenjskih potrebščin. Odobrilo jim je tudi 250 novih zaposlitev, ampak to samo na papirju. Delavcev namreč v Sloveniji praktično ni in jih morajo iskati v Srbiji. Po zadnjih podatkih iz leta 2020 ima Pošta Slovenije okoli 5500 zaposlenih.
Sogovorniki iz poštne dejavnosti medtem opozarjajo na veliko tehnološko zaostalost oziroma podhranjenost družbe. "Glavni problem pošte je veliko ročnega dela v logističnih centrih," je povedal eden od njih. Zadnje resne investicije v tako imenovano tehnologijo prometa naj bi bile izvedene pred 20 in več leti. "Če bi namesto v nove centre, torej zidove, in okolju prijazen vozni park vlagali v avtomatizacijo in robotizacijo poslovanja, bi hitreje odpravili ozka grla," je pojasnil.
Toda za takšne naložbe, ki bi koristile uporabnikom, ni veliko posluha. Gre za več deset milijonov evrov velika vlaganja, za katera bi potrebovali več let, zanje pa bi morala Pošta Slovenije nameniti večino, če ne ves dobiček. Tudi sindikatu naj ne bi bilo v interesu (prehitra) modernizacija poslovanja, saj to pomeni manjše potrebe po zaposlenih. Tudi poslovodstvo nima izkušenj z vodenjem velikih družb, kaj šele s takšnimi naložbami. Z odlaganjem naložb v poznejša leta naj bi tudi močno izboljšali končni rezultat v lanskem letu. Ta naj bi tudi zaradi višjih prihodkov znašal kar deset milijonov evrov in je najvišji v zadnjih letih.
Čeprav "modernizacijo strojnega usmerjanja paketnih in pisemskih pošiljk" na Pošti Slovenije izpostavljajo kot ključni strateški projekt, zanj v zadnjih treh letih niso namenili veliko sredstev. V letih 2019 in 2020, ko so za naložbe namenili vsakič po 20 milijonov evrov, so namreč vlagali skoraj izključno v vozni park ter izgradnjo in nadgradnjo logističnih centrov. Šele konec leta 2020 so objavili javni razpis za nakup štiri milijone evrov vrednega sistema za usmerjanje pošiljk z azijskih trgov ter večjih pošiljk v notranjem prometu. Dobavitelj je bil izbran šele v začetku letošnjega leta, šlo pa naj bi kvečjemu za nadgradnjo obstoječega sistema.
