Milan Brglez predčasno odhaja z mesta državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu in se jeseni vrača na ljubljansko fakulteto za družbene vede. S svojo odločitvijo je že seznanil ministrico za pravosodje Andrejo Katič.

Vlada je danes prepovedala uvoz blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Številke uvoza so sicer izjemno majhne - leta 2022 in v letu 2024 ga do konca oktobra sploh ni bilo, leta 2023 je znašal nekaj manj kot 2000 evrov. Nekaj je sicer bilo izvoza na zasedena območja, a je šlo za medicinske pripomočke in zdravila.

Državna volilna komisija v Bosni in Hercegovini je danes soglasno odvzela mandat predsedniku entitete Republike Srbske Miloradu Dodiku. To je naredila potem ko je prizivno sodišče v BiH v petek potrdilo obsodbo Dodika na leto dni zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. Dodik je že večkrat zatrdil, da se ne namerava umakniti s čela entitete. Na odločitev volilne komisije se lahko še pritoži.

Bosna in Hercegovina je danes poravnala dolg v višini približno 56 milijonov evrov do slovenskega podjetja Viaduct. Dolg je nastal zaradi enostranske prekinitve pogodbe za gradnjo hidroelektrarne na Vrbasu. Centralna banka BiH je finančnemu ministrstvu BiH nakazala sredstva, a je minister Srđan Amidžić, ki ga je na to funkcijo postavil predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, zavrnil podpis naloga za izplačilo. Danes je nalog namesto ministra podpisal njegov namestnik Muhamed Hasanović. Odškodnino so sicer nakazali na bančni račun podjetja Project Havre des Pas PC z otoka Jersey. Njegov lastnik je sklad Vannin Capital, ki ima sedež na sosednjem otoku Man in ga je Viaduct najel za financiranje spora.

Prizivno sodišče v BiH potrdilo obsodbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika. Odločitev je zdaj pravnomočna in pritožba ni več mogoča. To pomeni, da bo moral Dodik za leto dni v zapor, ima pa tudi šestletno prepoved delovanja v politiki. Sodišče Dodika 26. februarja spoznalo za krivega nespoštovanja odločitev visokega predstavnika Christiana Schmidta. Podpisal je namreč dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev Schmidta in ustavnega sodišča BiH.

Slovenija je kot prva evropska država prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega, je danes sporočil premier Robert Golob. Ukrep je na seji sprejela vlada, ki namerava v prihodnjih tednih pripraviti nadaljnje nacionalne ukrepe zoper izraelsko vlado, katere ravnanja predstavljajo resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava. Vlada je sicer v tem mesecu že sprejela ukrep proti Izraelu, ko je ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira in finančnega ministra Bezalela Smotriča razglasila za nezaželeni osebi.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) bo zaradi nevzdržnih razmer v kmetijstvu začela postopek za organizacijo vseslovenskega kmečkega protesta, je danes napovedal njen predsednik Jože Podgoršek. Kmete razburja predvsem sprejem novele zakona o zaščiti živali, in sicer dolžina prehodnega obdobja za prepoved reje kokoši v obogatenih kletkah in prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in analgezije. Na ministrstvu so nad napovedjo začudeni, saj so s KGZS in vsemi deležniki v kmetijstvu  pri spremembah kmetijske zakonodaje intenzivno sodelovali. Podgoršek je sicer predsednik zbornice postal kot kandidat SDS, v tej stranki pa vodi tudi Forum za kmetijstvo in podeželje.

Podjetje GaiaCell, ki shranjuje vzorce propadle Biobanke, pristojne poziva, naj prevzamejo odgovornost in plačajo stroške shranjevanja. Če tega do 18. avgusta ne storijo, bo GaiaCell sistem za vzdrževanje vzorcev prisiljena zapreti, so sporočili. Starši, ki so zainteresirani za nadaljnje hranjenje vzorcev tkiv svojih otrok, jim lahko za to plačajo. Podjetje GaiaCell je sicer zraslo na pogorišču Biobanke. Med drugim je zaposlilo njene nekdanje zaposlene. Direktorica in lastnica je Gordana Živčec Kalan, bolj znana kot nekdanja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

Urad za intelektualno lastnino je zavrnil vlogi SDS in Društva Platforma sodelovanja Anžeta Logarja za registracijo znamke Demokrati, poroča N1. V uradu so izpostavili, da pogoji za registracijo znamk niso nujno enaki kot pogoji za vpis stranke v register političnih strank. SDS namreč Logarju od ustanovitve stranke Demokrati očita krajo imena.

Ministrstvo za notranje zadeve je v javnem naročilu za nakup in vzdrževanje dveh novih namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske izbralo podjetje Leonardo, ki ju bo dobavilo za nekaj manj kot 32 milijonov evrov (z DDV). Drugi ponudnik Airbus bi helikopterja sicer dobavil za nekoliko nižjo ceno, 30,4 milijona evrov, a njegova ponudba ni ustrezala razpisnim zahtevam.

Namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) David Lapornik predčasno zapušča funkcijo, saj je bil imenovan na okrožnega tožilca v Ljubljani. Mandat bi se mu sicer iztekel 24. oktobra prihodnje leto. Na KPK še ne vedo, kdaj točno bo odšel, pričakujejo pa, da bo pravočasno imenovan nov namestnik, "tako da odhod v ničemer ne bo vplival na postopke, ki jih vodimo".

Na portalu plač so objavljeni podatki o prvih izplačilih v javnem sektorju po uveljavitvi novega plačnega sistema. Povprečna plača v prvih štirih mesecih letošnjega leta je bila glede plačo v lanskem letu višja za od 165 do 235 evrov, v povprečju pa za 211 evrov. Znašala je 2806 evrov bruto. Mesečna sredstva za plače so se v enem letu zvišala za 53,6 milijona evrov.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump sta na današnjih pogovorih na Škotskem sklenila trgovinski dogovor. To sta sporočila po koncu srečanja in dogovor označila kot dober. Trump je sicer ob začetku pogovorov dejal, da carine na uvoz blaga iz EU v ZDA ne bodo nižje od 15 odstotkov. Skupna blagovna in storitvena menjava med EU in ZDA je lani dosegla okoli 1680 milijard evrov, kar je predstavljalo 30 odstotkov svetovne trgovine. EU je v blagovni menjavi beležila presežek v višini 198,5 milijarde, ZDA pa so v presežku pri storitvah. Ta je znašal 148 milijard evrov.

Prvi med nasprotniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Aleš Primc je danes v državni zbor vložil 15.000 podpisov volivcev za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma. Po njegovem mnenju je cilj zakona zmanjšati število bolnikov na nesprejemljiv način. Za razpis referenduma bo sicer moral zbrati še 40.000 podpisov. Do sedaj so mu pri zbiranju pomagali v desno usmerjenih medijih, kot so Družina, Radio Ognjišče in Nova24TV.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek zvečer napovedal, da bo Francija septembra na Generalni skupščini Združenih narodov priznala Palestino, kar je povzročilo ostre odzive in obsodbe Izraela in ZDA. Njegovo napoved so na drugi strani pozdravili v Palestini, pa tudi več evropskih in drugih državah, med drugim na Irskem, v Španiji in Savdski Arabiji.

Poslanci bodo na današnji izredni seji ponovno odločali o zakonih o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, medicinski konoplji in zaščiti živali. V torek je namreč državni svet na te zakone izglasoval veto. Za njihovo vnovično potrditev bo potrebnih 46 glasov. O zakonu o gostinstvu, na katerega je državni svet prav tako izglasoval veto, bo državni zbor odločal septembra.

Državni svet je danes pričakovano izglasoval veto na kar štiri zakone, in sicer na zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene, novelo zakona o zaščiti živali in zakon o gostinstvu. To pomeni, da bodo morali poslanci državnega zbora o vseh zakonih ponovno odločati, predvidoma že konec tega tedna. Ob tem bo koalicija za njihovo potrditev potrebovala 46 glasov.

Gibanje Svoboda je danes na pristojno tožilstvo naznanilo poslanca SDS Žana Mahniča zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Mahnič je namreč minuli teden na omrežju X ob razpravi o protestnem shodu v Šentjerneju, kjer je množica zahtevala ukrepe za reševanje romskih vprašanj, pozval k včlanitvi v strelska društva, saj da bi na ta način državljani lahko doma legalno posedovali orožje. Na to se je že odzval Mahnič, ki je napovedal kazensko ovadbo proti "Gibanju Svoboda in njenemu Ducetu" Robertu Golobu. Gibanju Svoboda je ob tem pripisal fašistične metode.

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, s katero je država poskušala izpodbiti pravnomočno prisojeno odškodnino nekdanjemu premierju Antonu Ropu zaradi neupravičenega pregona glede izdaje tajnih podatkov, poroča Dnevnik. Višje sodišče je februarja potrdilo sodbo okrožnega sodišča in Ropu dodelilo okoli 100.000 evrov odškodnine.

Državni zbor je na izredni seji razveljavil sklep o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih. Od 57 navzočih poslancev jih 44 je glasovalo za umik referenduma, proti jih je glasovalo sedem. Na seji so bili prisotni tudi vsi poslanci SDS, ki so pred glasovanjem zahtevali 15 minut odmora, nato pa se sploh niso prijavili h glasovanju. V SD so se medtem vzdržali.

Nasprotniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je danes sprejel DZ, vidijo zakon kot krivičen in nehuman. Očitajo mu tudi kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo, zato že zbirajo podpise pod zahtevo za razpis referenduma o tem zakonu, je sporočil prvopodpisani pod referendumsko pobudo Aleš Primc. Ta je sicer v času prejšnje Janševe vlade vodil zdaj že nekdanji urad za demografijo.

Zaradi dviga izdatkov, povezanih z varnostjo in obrambo, vlada ne bo uvajala novih davkov, je danes zagotovil finančni minister Klemen Boštjančič in dodal, da državljani dviga obrambnih izdatkov na drugih področjih ne bodo občutili. "Tudi proračuni ostalih resorjev se zato ne bodo znižali, je pa dejstvo na drugi strani, da se rast prihodkov ustavlja. (...) V tem okviru bodo vsi resorji morali to upoštevati," je še dodal.

Nekdanji generalni direktor policije Senad Jušić se je v torek po več kot 34 letih dela v policiji upokojil, so potrdili na Generalni policijski upravi. Specializirano državno tožilstvo (SDT) je prejšnji teden zoper Jušića, ki je januarja podal odstopno izjavo, sicer vložilo zahtevo za sodno preiskavo.

Državni zbor je z 51 glasovi za in 30 proti potrdil podnebni zakon, ki določa doseganje podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2045. Podprli so ga tudi v Levici, kjer so sicer znova izrazili razočaranje zaradi premajhne ambicioznosti zakona. Opozicija je bila kritična predvsem do rokohitrskega sprejemanja zakona. Usklajevanja o določbah so sicer trajala kar dve leti.