Vlada se je odločila, da bo več naložb slovenskih podjetij v tuji lasti zagotovila državno sofinanciranje. Za Lekovo naložbo v visokotehnološki center za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil v Lendavi bo namenila do 42 milijonov evrov, za več projektov novomeškega proizvajalca avtomobilov Revoz do 29 milijonov evrov in za projekt širitve proizvodnih zmogljivosti sladkogorske tovarne higienskega papirja Paloma do 7,6 milijona evrov. Skupno gre torej za skoraj 80 milijonov evrov spodbud.

Vlada je danes sprejela sklep o aktivaciji sheme subvencioniranega skrajšanega delovnega časa v nekaterih gospodarskih panogah. Njen namen je ohranjanje delovnih mest in zaščita podjetij pred odpuščanji, veljala pa bo tri mesece - od petka do 5. marca. "To so panoge, pri katerih smo zaznali, da se naročila zmanjšujejo," je pojasnil minister za delo Luka Mesec. Ob tem je poudaril, da pri poslabšanju poslovanja ne gre za dolgotrajen trend, pač pa za upad naročil v zadnjem letu zaradi okoliščin, kot so vojna v Ukrajini, napovedi ameriških carin ali usihajoči izvozni trgi.

Direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana Antonija Poplas Susič je koncesijo v zasebni kliniki Multimedicus prenesla na drugega zdravnika, je danes pojasnila za medije. V Multimedicusu dela družinske zdravnice ne opravlja od 5. avgusta, ostaja pa ustanoviteljica zavoda, kar ji omogoča tudi novela zakona o zdravstveni dejavnosti. Poplas Susič je tudi pozvala ministrstvo, naj direktorjem večjih javnih zdravstvenih zavodov z zakonskimi podlagami omogočijo opravljanje zdravniškega dela v lastnem javnem zavodu. Kot je pojasnila, morajo zdravniki za ohranjanje licence 20 odstotkov opravljati tudi zdravniško delo.

Društvo Srebrna nit je na državno volilno komisijo vložilo ugovor zaradi nepravilnosti v referendumski kampanji o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V njej so sodelovale Katoliška cerkev in zdravniške organizacije, ki niso bile organizator kampanje, nasprotniki zakona pa so z neresnicami izkrivljali dejansko stanje, kar je vplivalo na izid, menijo. Predlagajo ponovno glasovanje. Po besedah Andreja Pleterskega iz Srebrne niti jih "ne boli, da je bilo glasov proti uveljavitvi zakona več kot glasov za", ampak jih skrbi "način, kako se je zgodila ta večina". "Ta način spodkopava demokracijo v naši državi," meni.

V stranki SD, ki jo vodi Matjaž Han, so danes potrdili pogovore s stranko Prerod - Stranko Vladimirja Prebiliča o možnosti sodelovanja na prihajajočih parlamentarnih volitvah. A so ti šele na začetku. Cilj takšnega sodelovanja po besedah podpredsednika SD Luke Gorška tako ni konkurirati Svobodi, ampak ponuditi izbiro tistim, ki ne pristajajo na po eno opcijo na vsakem polu. V Prerodu so medtem pojasnili, da se o sodelovanju pogovarjajo z več strankami, tudi SD.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi odločitev predsednice republike Nataše Pirc Musar o ponovitvi javnega razpisa za novega šefa KPK spoštuje. "Mandat oziroma funkcija je privilegij, ne pravica," je poudaril v izjavi za medije. Ponovljenega razpisa ne razume kot nezaupnice svojemu delu, na novi razpis se ne bo prijavil.

Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je v javnem zapisu zagotovil, da morebitna odprodaja občinskega deleža v družbi Kostak ne bi imela nobenega vpliva na izvajanje javnih služb, ki jih Kostak opravlja v občini. Zagotovil je tudi, da bodo imeli odločevalci na voljo vse argumente in informacije, da se bodo lahko odločili glede prodaje. Okrog kupca se sicer porajajo številna vprašanja. Več -> Največjo komunalo v državi prevzema gradbinec, ki se napaja iz poslov z njo

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo v sredo v uradnem listu objavila ponovljen javni poziv za zbiranje kandidatur za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). S ponovitvijo razpisa želi k prijavi spodbuditi širši krog neodvisnih in vrhunsko strokovno usposobljenih kandidatov, so sporočili iz njenega urada. Kandidacijska komisija je sicer Pirc Musar pred tem obvestila o primernosti vseh prijavljenih kandidatov. Ob tem je kot zelo primerna za predsednika ocenila aktualnega šefa KPK Roberta Šumija in vodjo službe za operativo KPK Katjo Mihelič Sušnik, za namestnika pa novinarja Radia Slovenija Aleša Kocjana.

Državni zbor je sprejel vladno dopolnitev zakona o orožju, ki omogoča prostovoljno predajo nezakonitega orožja ali streliva brez pravnih posledic do konca januarja prihodnje leto. Predlog, ki je posledica nedavnega tragičnega dogodka v Novem mestu, sta podprli tako koalicija kot opozicija.

Na mariborskem okrožnem sodišču bodo predvidoma v ponedeljek začeli s sklepnimi besedami v sojenju nekdanjemu prvemu možu Nove KBM Matjažu Kovačiču in soobtoženima Igorju Šujici ter Borisu Cekovu zaradi domnevne zlorabe položaja pri odobritvi kreditov za nepremičninske posle na Hrvaškem. V teh naj bi banka izgubila več kot 25 milijonov evrov. Pred nekaj tedni je bil sicer Kovačič zaradi spornih poslov ob nakupu Dela Revij pravnomočno obsojen na več kot tri leta zapora.

V društvu Srebrna nit ugotavljajo, da je na referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pretehtalo nezaupanje, utemeljeno na strahu, lažeh in manipulacijah. Še si bodo prizadevali za uveljavitev zakona, saj ga razumejo kot pomembno sestavino dostojnega življenja starejših. Razmišljajo tudi o pritožbi na volilno komisijo, in sicer zaradi nezakonitega poseganja v kampanjo s strani nepooblaščenih ustanov in organizacij, ki v njej niso imele statusa organizatorjev.

Poslanci bodo v torek na izredni seji obravnavali dopolnitev zakona o orožju, ki do 31. januarja prihodnjega leta omogoča, da ljudje nezakonito orožje ali strelivo izročijo brez kazenskih posledic. Policija bo zbrano predala ministrstvu za notranje zadeve, to pa ga bo lahko uničilo ali podarilo muzejem in izobraževalnim ustanovam. To rešitev je vlada predlagala po tragičnem dogodku v Novem mestu, v katerem je umrl 48-letnik.

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides opozarjajo, da interventni poseg v novelo zakona o zdravstveni dejavnosti dokazuje, da ukrepi iz novele niso nujni in sorazmerni. Menijo, da nastalo škodo zdaj vlada zakriva s kratkoročnimi in parcialnimi popravki ter da ostaja gluha za krizo v zdravstvu, saj se stanje iz dneva v dan slabša. Medtem so opozorili še, da so stavkovne zahteve zdravnikov že več kot dve leti odprte. "Vlada je sama sprožila reformo plačnega sistema, a do danes ni izpolnila ključne zaveze iz dveh podpisanih stavkovnih sporazumov," so pojasnili. Zdravniške plače so se sicer v zadnjem obdobju občutno zvišale.

Nadzorni svet družbe Plinovodi je na današnji seji sprejel odstop glavnega direktorja Marjana Eberlinca, ki se konec januarja 2026 odpravlja v pokoj. Ta položaj je prvič prevzel leta 2005. Za novega glavnega direktorja družbe Plinovodi je imenoval Matijo Bitenca, za novega člana poslovodstva pa Aleša Grudna.

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je danes aktualnemu predsedniku uprave SDH Žigi Debeljaku soglasno podelil nov štiriletni mandat. Nastopil ga bo 1. septembra 2026. Debeljak je bil imenovan na podlagi razpisa, objavljenega 3. oktobra, na katerega so se prijavili štirje kandidati. Nominacijska komisija je na podlagi opravljenih razgovorov in ocene kandidatov nadzornemu svetu predlagala imenovanje Debeljaka.

Vlada je na današnji seji sprejela besedilo predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je pojasnila, da predlog zakona prinaša številne rešitve na več področjih, med drugim želijo z ukrepi za obvladovanje absentizma preprečiti zlorabe bolniškega staleža. Tako bosta o režimu gibanja med bolniško odsotnostjo seznanjena tako zavarovanec kot delodajalec.

V veljavo stopa zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjev zakon, ki posega na področja kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje. Med drugim uvaja možnost vstopa v stanovanja brez sodne odredbe in tehnični nadzor na varnostno tveganih območjih, prinaša tudi višje kazni za nasilništvo.

Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev je zavrnil zahtevo hrvaške državne finančne agencije Fina za vstop v lastništvo Ljubljanske borze. Kot so danes sporočili iz agencije, so člani sveta preučili vsa znana dejstva in ugotovili, da Fina ne ustreza zakonskim merilom, saj obstajajo razlogi za zavrnitev zahteve. V postopku izdaje dovoljenja so presojali primernost bodočega kvalificiranega imetnika. Več o tem -> To je direktorica, ki odloča o prodaji Ljubljanske borze hrvaški državi

Ljubljanski župan Zoran Janković je danes pri preiskovalni sodnici odgovoril na vsebinske očitke tožilstva iz zahteve za sodno preiskavo v predkazenskem postopku, ki sledi kriminalističnim preiskavam s konca lanskega januarja. Tožilstvo je Jankovića zdaj postavilo na prvo mesto med 21 osumljenimi. Še lani, ko so bile opravljene hišne preiskave, je bil po besedah njegovega odvetnika naveden kot 16. med 19 osumljenci. Sumijo ga sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, dajanja podkupnine, napeljevanja k zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Župan vse očitane nepravilnosti zanika.

V torek bodo poslanci po skrajšanem postopku obravnavali koalicijski predlog dopolnitve zakona o voznikih, ki določa, da bi lahko imetniki vozniškega dovoljenja, izdanega v Severni Makedoniji, BiH, Črni Gori, na Kosovu ali Srbiji, z bivališčem v Sloveniji dovoljenje za slovensko zamenjali brez opravljanja praktičnega dela vozniškega izpita, in sicer najkasneje eno leto od dneva prijave prebivališča v Sloveniji. Tudi zaradi povečanega števila tujcev na delu v Sloveniji prihaja do velikih zaostankov pri opravljanju vozniškega izpita. Več o tem -> Kako naše najstnike "lupijo" v čakalnih vrstah za vozniški izpit

Državni zbor je na današnji seji po vetu državnega sveta ponovno sprejel zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Za zakon je glasovalo 57 poslancev, proti pa šest. Vladni zakon regulira psihoterapevtsko dejavnost in odpira pot za koriščenje psihoterapevtskih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za zakon je ob 70 navzočih poslancih glasovalo 39 poslancev Svobode, trije poslanci SD, en poslanec Levice, pet poslancev NSi, šest poslancev SDS, poslanca narodnih skupnosti in nepovezani poslanec Dejan Kaloh. Proti so glasovali poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev, dva poslanca Levice in nepovezani poslanec Miha Kordiš.

Tretji dan predčasnega glasovanja na referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je glasovalo 13.297 volivcev oziroma 0,84 odstotka vseh volilnih upravičencev. V vseh treh dneh predčasnega glasovanja je glasovalo skupaj 35.730 volivcev oziroma 2,11 odstotka vseh volilnih upravičencev. Za primerjavo, na zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je predčasno glasovalo 1,36 odstotka vseh volilnih upravičencev. Na posvetovalnih referendumih leta 2024 je medtem predčasno glasovalo 3,7 odstotka volilnih upravičencev.

Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) na današnji seji ni sprejel odločitve o zahtevi hrvaške finančne agencije Fina za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi. O tem bo predvidoma odločal prihodnji teden.

Vlada nasprotuje prevzemu lastnika Ljubljanske borze s strani hrvaške državne agencije Fina. Ta po oceni vlade ne uživa ugleda v Sloveniji,kot to določa zakon o bančništvu glede presoje primernosti bodočega lastnika, je povedal podpredsednik vlade Matej Arčon. Vlada je zato sklenila, da Ljubljanska borza postane kritična infrastruktura nacionalnega pomena. Sklepi po njegovih besedah v celoti sledijo priporočilom odbora DZ za finance, posredovali so jih svetu Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki o tem, ali bo dal dovoljenje hrvaški državni agenciji Fina za prevzem Ljubljanske borze ali ne, prav zdaj odloča na seji.

Mali delničarji Slovenije (MDS) inVseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) so zaskrbljeni zaradi nameravane spremembe v lastništvu Ljubljanske borze. Hrvaška državna agencija Fina bi namreč s prevzemom zagrebške postala tudi lastnica ljubljanske borze. S tem bi se po njihovem znatno povečalo tveganje političnih in administrativnih vplivov, ki niso nujno skladni z načeli objektivnih poslovnih koristi, na katerih mora temeljiti delovanje kapitalskega trga. Več o tem -> Od "Udbe" do Rovinja: hrvaška država osvaja še slovenski finančni sektor