Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je po poročanju medijev v četrtek začela obravnava 480.000 evrov vredne odškodninske tožbe madžarske turistke proti Republiki Sloveniji, javnemu zavodu Triglavski narodni park in Turističnemu društvu Gorje. Na Madžarko je julija 2021 padla skala, zaradi česar je utrpela hudo poškodbo glave. Obravnava tožbe na sodišču se je začela s poravnalnim narokom. Odvetnik tožnice Anže Zalar je povedal, da so prejeli korekten poravnalni predlog, o katerem lahko tožnica razmisli do 23. junija, ko je na sodišču razpisan naslednji narok.

Nadzorni svet Petrola je v četrtek preučil zahtevo Slovenskega državne holdinga (SDH) in države za sklic skupščine, na kateri bi delničarji odločali o predlogih za izvedbo niza posebnih revizij poslovanja družbe. Pod drobnogledom bi bili tudi posli s podjetji v lasti Darija Južne, pomembnega lastnika Petrola. Na podlagi več pravnih vidikov je nadzorni svet vse predlagane točke zavrnil in jih ne bo uvrstil na dnevni red skupščine. S tem naj bi želel zaščititi zakonite pristojnosti organov družbe in preprečiti morebitne zlorabe instituta posebne revizije. Predsednica nadzornega sveta Petrola je sicer Vesna Južna, soproga Darija Južne.

Veriga športnih trgovin Hervis, ki ima od januarja nova lastnika, naj bi po poročanju spletnih portalov Mariborinfo in Žurnal24 s koncem julija zaprla vse poslovalnice v Sloveniji. Brez dela naj bi ostalo okoli 250 zaposlenih. Hervis je od januarja v lasti podjetnikov Svena Votha in Uda Schloemerja, ki sta verigo kupila od skupine Spar Avstrija. Prevzem je vključeval vse zaposlene v podjetju Hervis ter 134 lokacij trgovin v Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji.

Predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin je novoizvoljenemu predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću čestital za izvolitev na položaj in mu zaželel uspešno delo, je sporočila ruska duma. Prvak stranke Resni.ca, ki zanika, da bi imel proruska stališča, je sicer razkril, da načrtuje v kratkem obiskati Moskvo.

Ob zatrjevanju prvakov strank o enotnosti poslanskih skupin in zaupanju svojim poslancem pri petkovem glasovanju o novem predsedniku državnega zbora vpogled v glasovnice kaže, da so nekateri poslanci morali to enotnost dokazovati. Del glasovnic v podporo Zoranu Stevanoviću je bil na sicer tajnem glasovanju označen. Vidne so tri različne oznake. STA je skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zaprosila za vpogled v glasovnice s petkovega tajnega glasovanja o predsedniku DZ. Izkazalo se je, da je del glasovnic v podporo novoizvoljenemu predsedniku DZ Stevanoviću označenih. Prepoznati je tri različne vrste oznak. Devet glasovnic je bilo označenih s krogcem v spodnjem desnem kotu glasovnice, šest glasovnic je bilo označenih s piko ob glasu za, štiri glasovnice pa z zvezdico v zgornjem delu glasovnice.

V zvezi s svojo overjeno izjavo iz leta 2021, da stranka Resni.ca politično ne bo sodelovala s SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo, je Zoran Stevanović danes poudaril, da je ta notarski zapis iz časa, ko je bila Resni.ca zunajparlamentarna stranka, izgubil težo in veljavo po vstopu stranke v parlament, "ker so nas ljudje postavili za sodelavce Janši". Poslanci vseh sedmih strank so po njegovih besedah zdaj sodelavci. "Včasih se sodelovanju ne moreš izogniti kot parlamentarna stranka, če si potisnjen, če ti volivci namenijo njih kot tvoje sodelavce," je pojasnil. 

Novi predsednik DZ Zoran Stevanović zatrjuje, da po petkovi izvolitvi nima nobenih dolgov do SDS, ki ga je podprla. V pogovoru za Radio Slovenija je napovedal, da bo stranka Resni.ca podprla tistega mandatarskega kandidata, ki bo prvi zbral dovolj glasov in uskladil program z njimi, saj ne želijo biti glavni krivec za kakršnokoli politično krizo. Z drugimi besedami: če bo to Janez Janša, bi mu tudi Stevanovićevi poslanci zagotovili manjkajoče glasove.

Vodja madžarske opozicijske stranke Tisza Peter Magyar je zvečer sporočil, da ga je poklical premier Viktor Orban in mu čestital za zmago na današnjih parlamentarnih volitvah. Štetje glasovnic še poteka, a Tisza je v veliki prednosti, nasmiha se ji dvotretjinska večina v parlamentu.

Na Madžarskem je po tretjini preštetih glasovnic na današnjih parlamentarnih volitvah v vodstvu opozicijska stranka Tisza Petra Magyarja, ki naj bi v 199-članskem parlamentu dobila 132 sedežev. Od leta 2010 vladajoča stranka Fidesz Viktorja Orbana naj bi jih imela 59.

Prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović je novi predsednik DZ. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev 29 jih je bilo proti. Na tem mestu bo tako nasledil Urško Klakočar Zupančič.

Prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović je edini kandidat za predsednika DZ, katerega kandidatura je bila vložena v DZ. Podprta je s podpisi petih poslancev njegove stranke, treh poslancev NSi in treh poslancev SDS, je razvidno iz dokumenta.

Nova Ljubljanska banka je objavila letno poročilo za leto 2025, iz katerega izhaja, da so se prejemki uprave občutno povečali. Predsednik uprave Blaž Brodnjak je lani prejel skupno 1,8 milijona evrov bruto, kar je skoraj 80 odstotkov več kot leta 2024 (dober milijon evrov). Največji del njegovih prejemkov predstavlja variabilni del nagrajevanja, ki je znašal nekaj več kot milijon evrov. Brodnjak se je sicer vmešaval v volilno kampanjo z ostrimi kritikami vlade Roberta Goloba in gospodarskega stanja v državi. Nastopal je tudi na predvolilnih dogodkih Nove Slovenije Jerneja Vrtovca.

Delničarjem Petrola se letos obeta višja dividenda. Uprava s soglasjem nadzornikov skupščini družbe predlaga izplačilo dividende v bruto vrednosti 2,5 evra na delnico, potem ko je ta lani znašala 2,1 evra bruto. Družba sicer skupščine še ni sklicala. Pred tem želi utemeljitev skupščinskih predlogov SDH in države za izvedbo posebnih revizij. Leto 2025 je skupina sklenila s prihodki v višini 6,14 milijarde evrov in 174,2 milijona evrov čistega dobička. Ta je bil rekorden, a nekoliko pod načrti.

Na mandatno volilno komisijo (MVK) ni bila vložena nobena pritožba glede poslanskih mandatov. Prvak SDS Janez Janša je pred obravnavo izida volitev na MVK sporočil, da SDS posameznih mandatov ne bo izpodbijala, saj ni mogoče vedeti, kateri mandati izhajajo iz glasov na "nezakonitih predčasnih voliščih". Napovedal je pritožbo na ustavno sodišče glede zakona o volitvah.

Fizioterapevt razvojne ambulante Zdravstvenega doma (ZD) Krško Christiano Medic naj bi med delovnim časom v ambulanti izvajal samoplačniške alternativne terapije, za kar pa naj ne bi imel potrebnih dovoljenj. Starše otrok naj bi napeljeval, naj izberejo samoplačniško terapijo, na koncu pa naj jim ne bi izdal računa. Zadevo preiskujeta inšpektorat in policija. Na nenavadne prakse fizioterapevta so na družbenih omrežjih in v anonimki opozorili nekateri starši otrok.

Poslanci desetega sklica DZ bodo v petek začeli delo. Na ustanovni seji, ki jo bo skladno s poslovnikom v začetku vodil najstarejši poslanec Franc Križan iz vrst Demokratov, bodo najprej imenovali mandatno-volilno komisijo, nato sledi potrditev mandatov poslancev. Potem pa jih čaka, kot kaže, težavno izbiranje novega predsednika DZ. Kot kaže, ne Gibanje Svoboda ne SDS ne bosta predlagala svojega kandidata. V povezavi s strankami t. i. tretjega stebra - NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca - pa se je v zadnjih dneh omenjalo možnost kandidature Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, pa tudi ugibanja o Zoranu Stevanoviću iz Resni.ce in Francu Križanu iz Demokratov.

Policija je predstavnike zasebnega obveščevalnega podjetja Black Cube, o katerih jih je obvestila Sova, evidentirala v svojem informacijskem sistemu. Če bodo želeli Slovenijo znova obiskati, jim bo izrečena prepoved vstopa v državo, izhaja iz sporočila Generalne policijske uprave.

Svoboda je opravila krog ločenih pogovorov o novi koaliciji, nadaljevali jih bodo, ko bodo stranke obravnavale izhodišča. Pogajanja bodo dolga, a se ne mudi, je dejal generalni sekretar stranke Matej Grah. Obenem pa je stranke SDS, NSi, Demokrati in Resni.ca, ki niso podprle oblikovanja prvih delovnih teles državnega zbora, označil za nenačelno koalicijo.

Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo zdravniškega sindikata Fides za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se v večini nanašajo na omejitev pravice zdravnikov za delo pri drugem delodajalcu. Ustavno sodišče je ugotovilo, da pogoj ogroženosti pravic delavcev ni izkazan, in je zahtevo zavrglo.

Ustavno sodišče je odločilo, da so deli zakona o zdravniški službi, ki so razširili obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko, v neskladju z ustavo. S tem so delno ugodili zdravniškemu sindikatu Fides, saj so odločili tudi, da so nekateri izpodbijani deli zakona skladni z ustavo. Državni zbor ima leto dni časa, da protiustavnost odpravi.

Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je napovedala, da bodo v petkovem glasovanju za predsednika DZ podprli kandidata leve sredine, medtem ko Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, ki se zadnje dni omenja kot možen kandidat, ne bi podprli. Sicer pa je optimistična, da bodo poslanci v pretek izvolili novega predsednika ali predsednico DZ.

Začasni vodje poslanskih skupin in poslancev narodnih skupnosti so se na sestanku pri dosedanji predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič dogovorili, da bo mesto predsednika mandatno-volilne komisije DZ pripadlo poslanski skupini Demokratov, podpredsednika pa poslanski skupini Resni.ca. Članov bo 17, je v izjavi po sestanku povedala Klakočar Zupančič.

O tem, ali so bile na volitvah v DZ storjene nezakonitosti, odločajo tisti, ki se jim očita, da so jih zagrešili, je v odzivu na današnjo zavrnitev ugovora SDS s strani DVK dejal prvak SDS Janez Janša. Dodal je, da ima Slovenija problem, kar se tiče legitimnosti teh volitev. Če obstajajo pravne možnosti za nadaljnje ugovore, jih bodo uporabili.

Državna volilna komisija je danes zavrnila ugovor SDS na izvedbo volitev v državni zbor in potrdila zapisnik o ugotovitvi izida volitev, ki so potekale 22. marca. Največ, 29 poslanskih mandatov je osvojilo Gibanje Svoboda, SDS enega manj. Trojček NSi, SLS in Fokus je osvojil devet poslanskih sedežev, SD in Demokrati po šest, lista Levica in Vesna ter Resni.ca pa po pet.

Cena nafte Brent se trenutno giblje okoli 110 dolarjev za sod. Ob začetku vojne v Iranu konec februarja je bila pri približno 70 dolarjih, kar pomeni, da se je v dobrem mesecu dni podražila za približno 40 dolarjev oziroma za okoli 55 odstotkov. Rast poganjajo predvsem strahovi pred motnjami v dobavi in zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu.