Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v državnem zboru uspešno prestala interpelacijo, ki so jo vložili poslanci iz vrst NSi in Demokratov. Za njeno razrešitev je od prisotnih 73 poslancev glasovalo 27 poslancev, 46 jih je bilo proti. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev. Pri glasovanju sta sicer manjkala kar dva od osmih poslancev NSi, torej predlagateljev interpelacije. Vrečko tako ostaja na ministrskem položaju.

Družba Krka je v letošnjem prvem polletju po prvi oceni ustvarila 1,049 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je povečal za 11 odstotkov na 246,7 milijona evrov. "V prvi polovici leta se je nadaljevalo dobro poslovanje," je dejal prvi mož Krke Jože Colarič. Skupščina Krke je sicer potrdila, da se od bilančnega dobička za lani v višini 370 milijonov evrov za dividende nameni 252 milijonov evrov ali 8,25 evra bruto na delnico. Dividenda je tako za 10 odstotkov višja kot lani.

Notranji minister Boštjan Poklukar, ki je danes že drugič letos v DZ zagovarjal svoje delo, je tudi drugo interpelacijo uspešno prestal. Za njegov odhod je glasovalo 33 poslancev, 45 jih je bilo proti. Pri glasovanju so sicer manjkali kar trije poslanci iz vrst SD, in sicer Jani Prednik, Damijan Bezjak Zrim in Meira Hot. Da bi interpelacija, ki so jo zoper njega vložil poslanci iz vrst NSi in Demokratov, uspela, bi jo moralo podpreti 46 poslancev.

Tri petine vprašanih v anketi, ki jo je Mediana izvedla za Delo, podpira predlagani zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Tri četrtine vprašanih pa meni, da o tej temi ni smiselno glasovati na naknadnem referendumu, saj se je za ureditev tega vprašanja že izreklo 54,89 odstotka volivcev na posvetovalnem referendumu.

Posebni oddelek SDT je zoper nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića v zvezi z ovadbo tožilke Mateje Gončin na sodišče vložil zahtevo za sodno preiskavo, je poročala Televizija Slovenija. Jušić naj bi poskušal vplivati na Gončin, naj posreduje v zadevi Lindav, o čemer je tožilka javno izpovedala decembra lani.

Sodni svet je ugodil pritožbi sodnice ljubljanskega višjega sodišča Katarini Marolt Kuret na odločitev predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića, ki ji je izrekel suspenz. Sodni svet je odpravil suspenz sodnici, ki je odločala o tožbah glede posojil v švicarskih frankih. Za to potezo so se odločili, ker da sodnica že od februarja 2024 ne odloča v teh sporih. Več o zadevi -> Suspendirali višjo sodnico, ki je sodila v zadevah švicarski frank

Poslanci bodo danes obravnavali tudi koalicijski predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Cilj predloga je polnoletnemu pacientu, ki je sposoben odločanja o sebi, na podlagi informirane odločitve omogočiti pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja v okviru javne zdravstvene mreže. Predlog podpirajo v koalicijskih Svobodi, SD in Levici, kjer izpostavljajo pomen dostojne smrti in uresničitve na lanskem referendumu izražene volje ljudi. V opozicijskih SDS in NSi pa predlogu nasprotujejo in menijo, da legalizira usmrtitev.

Nekdanja direktorica Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Klavdija Perger je v povezavi s projektom Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Turizem (Sript) priznala krivdo iz obtožnice evropskega tožilstva in z njim sklenila sporazum. Sodišče jo je obsodilo na pogojno zaporno kazen ter denarno kazen v višini 10.000 evrov. Pergerjevi so očitali goljufijo na škodo EU, za preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti ter za zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Zaradi pomoči pri teh kaznivih dejanjih so preganjali tudi nekdanjo kmetijsko ministrico in predsednico DeSUS Aleksandro Pivec, ki je krivdo priznalasredi junija in bila obsojena na denarno kazen v višini 10.000 evrov.

Po današnji odločitvi DZ, ki je večinsko podprl posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov, je premier Robert Golob napovedal predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to pravo vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov. Predlog bodo vložili prihodnji teden, so napovedali v Gibanju Svoboda.

Državni zbor je danes s 46 glasovi za in 42 proti sprejel predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov. Soglasno so ga podprli še v SD, pa tudi v opozicijskih SDS in NSi. Proti so bili vsi poslanci največje vladne stranke Svoboda.

V koaliciji so se odločili, da bodo obravnavo predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti premaknili na jesen. "Glede na okoliščine smo se odločili, da predlog zakona ter varovalke, ki jih vsebuje, temeljito preverimo še enkrat. Če bo treba, ga bomo tudi nadgradili," so sporočili iz koalicije. Do te odločitve sicer prihaja dan po razkritju informacije, da je psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je kot članica delovne skupine pripravljala zakon o psihoterapevtski dejavnosti, postala dekanja nove fakultete za psihoterapijo. Več o tem -> Kako je sodelavka ministrice Prevolnik Rupel ideologu SDS Jambreku uresničila sanje

Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek sodelovanja pri pripravi zakona o psihoterapiji in prevzema mesta dekanje na zasebni fakulteti za psihoterapijo v ustanavljanju ne vidi kot konflikt interesov. Kot je pojasnila, so jo na Novi univerzi v začetku junija prosili, da bi na morebitni fakulteti prevzela štiri predmete kot nosilka in enega kot sonosilka. 3. junija je na ministrstvu zaprosila za soglasje. Vlogo dekanje nove fakultete pa naj bi ji ponudili šele 22. junija, vztrajaDernovšek. Na četrtkovem sestanku sta se sicer z ministrico dogovorili, da tam ne bo več zaposlena.

Na mariborski policijski upravi so za N1 potrdili, da so na Specializirano državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper štiri člane Knovsa zaradi nadzora na policiji v zadevi Dars. Imen niso razkrili, očitno pa gre za Janeza Žaklja, Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca in Jožefa Horvata iz NSi, ki so bili v predkazenskem postopku, piše N1. Vidni člani NSi so novembra 2023 na policiji izvedli nenapovedani nadzor, med katerim naj bi preverjali, ali kriminalisti prisluškujejo več osebam, povezanim z NSi. Med njimi naj bi bile številke nekdanjega prvega moža Darsa Valentina Hajdinjaka, takratne hišne odvetnice Darsa Nine Zidar Klemenčič in primorskega podjetnika Sebastjana Vežnaverja, ki je pravosodnemu ministrstvu prodal razvpito stavbo na Litijski cesti.

Na trgu zasebnega varovanja prihaja do novega večjega prevzema. Skupina Aktiva, ki jo obvladuje Mihael Strmljan, bo postala lastnica podjetja Protect Infra iz Maribora. Ta je v lanskem letu ustvarila 3,8 milijona evrov prihodkov in je imela 111 zaposlenih. Do sedaj je bila v lasti Zdravka Podgornika. Aktiva je nazadnje konec lanskega leta prevzela družbo Varnost Vič, ki je nekoliko manjša od podjetja Protect Infra. Takrat je Agencija za varstvo konkurence ugotovila, da večino trga obvladujeta dva velika igralca: Aktiva in Sintal. Vsak od njiju ima med 20 in 30 odstotki tržnega deleža.

Po dveh desetletjih na čelu podjetja Atlantic Droga Kolinska se poslavlja dolgoletni direktor Enzo Smrekar. Na poslovnem omrežju LinkedIn je sporočil, da se za odhod umika zaradi spremenjenih osebnih okoliščin in hkrati odstopa z vseh funkcij, na katere je bil imenovan kot direktor družbe. Smrekar je sicer tudi predsednik Smučarske zveze Slovenije.

Člani odbora državnega zbora za obrambo so izglasovali, da predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanci Svobode in NSi so na seji poudarili pomen dviga sredstev za obrambno in varnostno politiko, v koalicijskih Levici in SD pa so se zavzeli, da bi o tem odločili državljani.

Vlada bo pri dvigu obrambnih izdatkov spoštovala nedavno sprejeto obrambo resolucijo, so predstavniki koalicije povedali po današnjem sestanku pri premierju Robertu Golobu. V skladu s tem bo Slovenija še letos izdatke dvignila na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri. Tako za SD kot Levico pa so besedah vodij teh strank izdatki za obrambo v višini pet odstotkov BDP nesprejemljivi. Kot je znano, so se voditelji članic Nata uradno zavezali k zvišanju izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Poslanci so v nadaljnjo obravnavo poslali predlog novele zakona o KGZS, ki odpravlja obvezno članstvo v zbornici. Sprejeli so tudi več predlaganih dopolnil Gibanja Svobode, s katerimi se med drugim odpravlja obvezno članstvo odpravlja za pravne osebe in zvišuje prag za obvezno članstvo fizičnih oseb s trenutnih 167 na 220 evrov katastrskega dohodka.

Premier Robert Golob bo po sredinem zasedanju voditeljev članic Nata, na katerem so se zavezali k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), sklical mini koalicijski vrh. Kot je povedal ob prihodu na zasedanje Evropskega sveta v Bruslju, bo koalicijske partnerje seznanil s potekom pogajanj v okviru zavezništva.

Prvak NSi Matej Tonin na jesenskem kongresu stranke ne bo znova kandidiral za vodenje stranke. Kdo vse se bo potegoval za mesto predsednika NSi, v stranki ne komentirajo. Kot najbolj verjetnega naslednika pa se izpostavlja Jerneja Vrtovca. Na svetu stranke je bilo po Toninovih besedah izraženo večinsko stališče, da je NSi ob naslednjih volitvah pripravljena sodelovati z vsakim, s katerim lahko uresniči svoj program. Spomnimo, da je Tonin vztrajal, da NSi ne bo šla v koalicijo s SDS, dokler jo bo vodil Janez Janša. Očitno člani sveta NSi niso delili njegovega prepričanja.

Poslanci so na zadnji seji državnega zbora sprejeli novelo zakona o urejanju trga dela, ki med drugim prinaša zvišanje nadomestil za brezposelnost. Najnižje se bo s 1. januarjem 2026 zvišalo na najmanj 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišje pa se bo začelo pri 130 odstotkih bruto minimalne plače in bo nato postopoma padalo do 80 odstotkov, kolikor bo znašalo po 12 mesecih brezposelnosti. To pomeni, da bo najnižje nadomestilo znašalo 894 evrov, najvišje pa 1661 evrov bruto.

Kandidatka za novo varuhinjo človekovih pravic Dijana Možina Zupanc je z 53 glasovi za in 6 glasovi proti v državnem zboru ostala brez zadostne podpore za imenovanje na to funkcijo. Podprli so jo poslanci koalicije, poslanca narodnih skupnosti in samostojni poslanec Dejan Kaloh. Za izvolitev bi kandidatko moralo podpreti najmanj 60 poslancev.

Poslanci so z 81 glasovi za in nobenim proti potrdili novelo zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne, ki predvideva možnost prenosa delnic te zavarovalnice na družinske člane.

Nekdanja ministrica Aleksandra Pivec in Turistično-gostinska zbornica Slovenije (TGZS) sta v povezavi s projektom Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Turizem (Sript) priznala krivdo iz obtožnice evropskega tožilstva in z njim sklenila sporazum. Sodišče je nato Pivec izreklo denarno kazen v višini 10.000 evrov, TGZS pa pogojno denarno kazen.

Dragan Šolak, ustanovitelj skupine United Group, se po dolgih letih poslavlja s čela te družbe. Kot so sporočili iz skupine, bosta Šolak in glavna izvršna direktorica Victoriya Boklag odstopila. Novi glavni izvršni direktor družbe, ki je v večinski lasti investicijskega sklada BC Partners, postal Stan Miller, njegov namestnik pa bo Slovenec Libor Vončina, nekdaj predsednik uprave Telekoma Slovenije.