Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so včeraj opravljali hišne preiskave zaradi sumov več kaznivih dejanj pri razpisu za avtovleko in drugih poslih državne Družbe za avtoceste (Dars). Za zdaj je osumljenih šest oseb. Med njimi sta tudi nekdanji prvi mož Darsa Valentin Hajdinjak, ki je moral s položaja oditi v začetku novembra, in bivši vodja področja vzdrževanja na Darsu Damijan Jaklin. Oba sta dolgoletna člana NSi, Hajdinjak pa je njen nekdanji podpredsednik.
Toda danes razkrivamo, da so se v tej stranki že pred pol leta, ko je bila preiskava že v teku, odločili na vse mogoče načine preveriti, ali sta se Hajdinjak in Jaklin res znašla pod lupo kriminalistov. Za to so uporabili parlamentarno komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), ki jo vodi poslanec NSi Janez Žakelj.
Sredi novembra, nekaj dni po odhodu Hajdinjaka z Darsa, so trije člani komisije obiskali generalno policijsko upravo, da tam opravijo izredni nadzor. Po naših informacijah sta dva poslanca, Žakelj in predsednik NSi Matej Tonin, ob prihodu predložila tudi daljši seznam telefonskih številk. Zanimalo naj bi ju, ali gre za telefonske številke, zoper katere kriminalisti izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe, torej jim prisluškujejo. Pri tem nista razkrila, čigave so.
Šele čez več mesecev naj bi se izkazalo, da sta bili na seznamu, ki sta ga prinesla Žakelj in Tonin, tudi telefonski številki Hajdinjaka in Jaklina, dveh osumljencev v preiskavi poslov Darsa. Toda ob tem sta Žakelj in Tonin očitno na enak način preverjala še ljudi iz poslovnih omrežij NSi, ki jih je mogoče najti v poslih z državo. Med drugim naj bi bili na seznamu tudi telefonski številki odvetnice Nine Zidar Klemenčič in primorskega podjetnika Sebastjana Vežnaverja.
Preberite več:
To je oseba, ki je v imenu Snežiča klicala šefa Darsa
Snežič po aferi Dars zaprl edini bančni račun v Sloveniji
Žakelj: O nadzoru ne morem javno govoriti
Uradnih informacij o tem, kaj so na sedežu generalne policijske uprave počeli poslanci KNOVS (ob Žaklju in Toninu naj bi bil tam še poslanec SD Predrag Bakovič), ni mogoče dobiti. Na vprašanje, ali lahko potrdi ali zanika informacije, da so poslanci komisije na policiji preverjali, ali ta zoper posamezne telefonske številke izvaja prikrite preiskovalne ukrepe, nam Žakelj včeraj popoldne ni odgovoril.
Prek službe za odnose z javnostmi NSi je Žakelj potrdil le, da "je bila pooblaščena skupina KNOVS novembra na izrednem nadzoru na generalni policijski upravi". "Nadzor je bil označen s stopnjo tajnosti zaupno, zato o vsebini in ugotovitvah ne morem javno govoriti," je poudaril Žakelj.
Toda dejanski namen obiska obeh poslancev na policiji bi lahko nakazovalo časovno sosledje dogodkov. Poslanci so se tako za izredni nadzor na policiji odločili po aferi Dars. Ta je izbruhnila konec lanskega oktobra, ko so na Pop TV razkrili zgodbo enega od podjetnikov, ki se je želel na Darsu potegovati za posel z avtovleko. Zanj je moral po lastnih besedah plačati 90 tisoč evrov podkupine Roku Snežiču, ki je v času vlade Janeza Janše veljal za osebo iz njegovega ožjega kroga.
Že naslednji dan so na policiji potrdili, da so začeli preverjati informacije o sumih domnevnih kaznivih dejanj. Četudi je Hajdinjak javno poudarjal, da s posli z avtovleko ni imel nič in da Snežiča nikoli ni srečal, je hitro postalo jasno, da se njegov položaj maje. V začetku novembra so nadzorniki Darsa, imenovani v času sedanje vlade, sklicali izredno sejo, med katero je Hajdinjak odstopil.
Preberite še:
Afera sodna stavba: ko je država plačala milijone, jih je Vežnaver takoj nakazal naprej
Ko preiskava steče, prideta na policijo Tonin in Žakelj
A do zdaj ni bilo javno znano, da je zgodba že takrat dobila nadaljevanje. Le dva tedna po Hajdinjakovem odhodu so poslanci KNOVS brez vnaprejšnje napovedi obiskali generalno policijsko upravo. Pozor: to je bilo že v času, ko je NPU vodil predkazenski postopek v zadevi Dars.
Bistvo: imetniki štirih telefonskih številk s seznama, ki sta ga s seboj prinesla Žakelj in Tonin, so tako ali drugače povezani z NSi ali njenimi vodilnimi.
Kot že omenjeno, Hajdinjak je nekdanji podpredsednik stranke. Jaklin je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo, ko ga je vodil Tonin. Odvetniška družba v lasti Nine Zidar Klemenčič je za Dars, ko ga je vodil Hajdinjak, opravila za 316 tisoč evrov poslov. Vežnaver, ki je bil pozneje osrednji akter afere sodna stavba, pa se že vrsto let rad javno pohvali, da ima odlične odnose z glavnim tajnikom NSi Robertom Ilcem.
Pri tem je treba vedeti, da kriminalisti do ključnih dokazov v preiskavah pogosto pridejo s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov, med katere spada tudi prisluškovanje telefonom. Sta torej Žakelj in Tonin zlorabila pristojnosti komisije zato, da bi ugotovila, kako daleč v omrežja NSi je segala kriminalistična preiskava? Kakšne informacije o tej preiskavi sta dobila pred tem in od kod?
In ključno: sta informacije o morebitnih ukrepih zoper posamezne telefonske številke razkrivala njihovim uporabnikom, s čimer bi lahko s položaja članov komisije potencialno ogrozila samo preiskavo?
Preberite še:
Afera sodna stavba: Vežnaverjev financer si je kupil 30-metrsko jahto
Mahnič je želel fotografirati policijske dokumente
"KNOVS je po zakonu o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb pooblaščen, da na policiji preverja uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov," nam je včeraj zatrdil Žakelj. Ključni institut komisije, prek katerega ta izvaja nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami, je tako imenovana pooblaščena skupina. Vsakič se imenuje skupina najmanj treh članov, ki nato opravi napovedani ali nenapovedani obisk oziroma ogled naprav in prostorov.
Toda tudi pri parlamentarnem nadzoru represivnega organa obstajajo meje, ki politiki onemogočajo pridobivanje operativnih podatkov iz preiskav. Ključna naloga komisije je tako preverjati, ali pri prikritih preiskovalnih ukrepih, odrejenih s sodno odločbo, ne prihaja do zlorab. Pridobi lahko podatke o številu zadev in oseb, zoper katere so bili ti odrejeni, o zakonitih razlogih za to, časovnem obdobju, številu in vrsti komunikacijskih sredstev, zajetih v ukrepe. V druge policijske postopke se komisija ne sme vmešavati.
Do najodmevnejšega primera zlorabe iste komisije v politične namene v zadnjih letih je sicer prišlo februarja 2020. Takrat sta poslanca SDS Žan Mahnič in Zvonko Černač med izrednim nadzorom na policiji zahtevala podatke o preiskavah financiranja SDS in Zdravka Počivalška, poznejšega koalicijskega partnerja v tretji Janševi vladi. Mahnič pa je želel celo fotografirati nekatere dokumente, ki jih je KNOVS pregledal na policiji.
Preberite še:
To je lobist, ki je Hajdinjaka "odnesel" z Darsa
