Obroč okrog Aleksandre Pivec se vse bolj oži. Če je bila še na januarskem kongresu stranke imenovana z 61-odstotno večino, jo je včeraj na svetu stranke na tajnem glasovanju podprlo le 19 od 52 delegatov. V zadnjih tednih je Pivčeva izgubila zaupanje večine pokrajinskih odborov, vseh petih poslancev in Tomaža Gantarja, ministra za zdravje in de facto številke dve v DeSUS. Glasovanja o razrešitvi se je včeraj rešila le zaradi pravnih razlogov, a po vsej verjetnosti le do 9. septembra.
Ne glede na to, da si je kupila še dva tedna časa, je Pivčeva v vsakem primeru že politični mrtvec. Je podpredsednica vlade, ki za koalicijsko mizo igra brez kart. Ne more trgovati ne z glasovi poslancev ne v imenu stranke. Zaradi afere s spornim plačevanjem računov za njeno zasebno bivanje je zgrmela na lestvicah priljubljenosti. Na dan prihajajo nova dejstva o njenem (ne)delu pri projektu SRIPT, ki ji je prinesel 35.000 evrov zaslužka. V javnih nastopih uporablja retoriko poraženih delničarjev na skupščinah družb: žuga s pravnimi mnenji in statuti, govori o lastnih ustavnih pravicah, nad nasprotnike javno kliče kriminaliste in napoveduje pritožbe na sodiščih.
Preberite še -> Če Pivčeva pade, bo na potezi Janša #komentar
Zakaj bi kdorkoli na njenem mestu to počel v političnem boju? Zakaj po včerajšnji izglasovani nezaupnici ni izkoristila možnosti za častni umik? Ali res verjame, da je lahko po mesecih notranjih bojev vse "spet tako kot prej"? Ali pa v tem spopadu ne igra le zase, ampak tudi za koga drugega?
Erjavec je razumel igro, Pivčeva je ne
DeSUS nikoli ni bil običajna stranka, ampak prej interesno združenje skupine ljudi, ki jih je povezoval skupni cilj (višje pokojnine), o vsem ostalem pa se je dalo vedno dogovoriti. Kot tak je lahko paktiral z vsemi. Zadnjo vlado, v kateri ni bilo DeSUS, je pred dvajsetimi leti vodil pokojni Andrej Bajuk. Bivakiranje na presečišču med levim in desnim polom je Karlu Erjavcu omogočilo, da je lahko stranko spremenil v osebno orodje za politično izsiljevanje.
"Teflonski Karl" je petnajst let uspešno krmaril med predsedniki vlad, ki jim je kot mojster političnega teatra redno režiral vladne krize, in bazo DeSUS. Tej pisani množici, v kateri so se pod isto interesno zastavo našli levi in desni, nekdanji politiki drugih strank, upokojeni kriminalisti, mali podjetniki, sindikalisti in drugi, je ob vsakem znaku nezadovoljstva z izplenom bivanja v vladah metal drobtinice. Potem je karavana vedno šla dalje. Do letošnjega januarja, ko je tudi Erjavcu zmanjkalo trikov – in volivcev.
Toda Erjavec je razumel igro, Pivčeva pa je nikoli ni. Erjavec je bil prvak političnega preživetja. V petnajstih letih so številne frakcije ali skupine, ki so ga ogrožale v stranki, razpadle tudi zaradi njegovih spretnih zakulisnih manevrov. Pivčeva je drugačna. Ko ji teče voda v grlo, objavlja čivke na Twitterju, tarna nad mediji ali se sklicuje celo na ustavne pravice do vodenja stranke. Če se je Erjavec ves čas zavedal, da je več tisoč članov DeSUS tarča poželenja drugih strank, predvsem SD in Alenke Bratušek, se Pivčeva v boju za svoj položaj vse bolj naslanja na pomoč od zunaj. To je v primeru DeSUS recept za pot v pogubo.
Zakaj SDS brani Pivčevo
Janez Janša ima več razlogov za obrambo Pivčeve. DeSUS je v njenem času postal krotek in predvidljiv koalicijski partner. Erjavčeve grožnje je zamenjal pragmatizem ožjega kroga njegove naslednice, ki ga bolj kot pokojnine zanimajo delitve državnih milijard in položajev v podjetjih. To je Janši olajšalo vladanje, četudi za ceno sodelovanja z navezami, ki bi jih sam označil za "udbomafijske".
Toda to ravnotežje se sedaj ruši in Janša to dobro ve. Pri reševanju vojakinje Aleksandre, ki ga uprizarjajo mediji SDS, tako še zdaleč ne gre za obrambo njenega položaja, ampak predvsem za vnaprejšnjo nevtralizacijo zelo verjetnega naslednika.
Preberite še -> Bo to nova ministrica za zdravje?
Ni skrivnost, da Janša od prvega dne vlade ni na isti valovni dolžini s Tomažem Gantarjem. Že maja so izbruhnile informacije o njegovi razrešitvi. Nezaupanje do ministra za zdravje presega nekatere skupne poglede na področju dopolnilnega zavarovanja in privatizacije zdravstva. Ni naključje, da Janša Gantarja ni zaščitil ne v javnem sporu z Jelkom Kacinom ne ob Hojsovem terenskem preverjanju dela ministrstva za zdravje pri izdaji karantenskih odločb.
Dva cilja "operacije DeSUS"
Z menjavo na vrhu DeSUS se to razmerje spreminja. Če je bil Gantar do zdaj pogrešljiv, prikladen za žrtvovanje ob morebitnem novem razmahu pandemije pri nas, bo ob odhodu Pivčeve drugače. Postal bo predsednik ene od štirih koalicijskih strank, morda celo podpredsednik vlade. Spor z Gantarjem bi v tem primeru pomenil spor z DeSUS, Gantarjevemu odhodu iz vlade pa bi sledil odhod stranke s petimi poslanci. To bi Janšo obsodilo na (ne)milost zloglasnega cenika Zmaga Jelinčiča.
Janša ima tako v "operaciji DeSUS" dva cilja. Prvič, čim dlje vleči kaos v DeSUS. To bi z vsakim dnem bolj povečevalo verjetnost, da bo Gantar ali kdo drug prevzel razklano, navzven šibko ali celo uničeno stranko, ki zaradi tega ne bo upala iti iz vlade. To lahko najbolje uspe, če bo Pivčeva ostala čim dlje "privezana" na stranko. In drugič, v tem času mora Janša poskrbeti, da bodo vsi poslanci DeSUS ostali pod njegovim dežnikom, četudi s projektnim ali kakšnim drugim dogovorom o sodelovanju z vlado.
V tej igri ima Aleksandra Pivec le še vlogo "koristnega idiota", ki ga bo Janša po uporabi odvrgel. Brez pravice do pritožbe.
