Vlada Janeza Janše nas redno prepričuje, da je nacionalna strategija biblija, ki se je morajo pri cepljenju držati vsi. Inšpektorji zato vsak dan obiskujejo cepilna mesta in preverjajo prijave o domnevnih nepravilnostih. Kljub temu se po Sloveniji povečujejo razlike v deležu cepljenih. Od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) smo zahtevali podatke, kako se je v Sloveniji od decembra lani distribuiralo cepivo po različnih cepilnih mestih.
Ti razkrivajo novo dejstvo. V času, ko je v Slovenijo cepivo prihajalo kot po kapljicah, ga niso prejele le bolnišnice in zdravstveni domovi, ampak tudi zasebni Medicinski center (MC) Medicor, ki ga vodi Metka Zorc, vplivna zdravnica z odličnimi povezavami na slovenski desnici. V januarju je tako Medicor prejel okrog 300 odmerkov cepiva proizvajalca Pfizer-BioNTech. To je bilo v Sloveniji namenjeno cepljenju ljudi na prvi fronti boja proti epidemiji, torej:
- najbolj izpostavljenim zdravstvenim delavcev v bolnišnicah,
- oskrbovancem in zaposlenim v domovih za starejše
Zanje je država do takrat uspela dobiti slabih 40.000 odmerkov vseh cepiv, kar je bilo premalo za vse.
Preberite še:
Kacin molči o milijonskem poslu z distributerjem cepiv
Kako je Medicor prišel do cepiva, če ga ni bilo dovolj?
Toda v teh razmerah se je našlo dovolj cepiva še za Medicor, ki ni ne javna bolnišnica ne zdravstveni dom - in to ne ravno mala količina. Iz podatkov je razvidno, da je zasebni center za srčno kirurgijo iz Izole do zdaj dobil enako količino cepiva kot bolnišnica Topolšica, ki je bila še do konca februarja med "covid bolnišnicami". Le nekaj deset odmerkov cepiva več je dobila Splošna bolnišnica Brežice, ki zaposluje 345 ljudi, na vrhuncu epidemije pa je imela 45 postelj za bolnike s covid-19.
Zakaj so ga v Medicorju potrebovali? Kot nam je potrdila Metka Zorc, s temi odmerki v Medicorju niso cepili le redno zaposlenih zdravstvenih delavcev, ampak tudi pogodbene sodelavce. Vsega skupaj gre za 160 ljudi. Na vprašanje, ali drži, da se je cepilo tudi osebje, ki ni bilo v stiku s pacienti, kar je bilo v nasprotju s takrat veljavno strategijo cepljenja, je Zorčeva odgovorila: "Pri nas nimamo klasične administracije, zato so vsi zaposleni v stiku s pacienti. Imeli smo zdravstveno inšpekcijo in ni ugotovila nobenih nepravilnosti."
Država je tako del odmerkov, ki so jih kronično potrebovale javne bolnišnice, porabila zato, da zasebnemu medicinskemu centru omogoči nemoteno delo med drugim valom epidemije. V času, ko so javne bolnišnice zaradi strahu pred širjenjem virusa pomemben del programov ali močno omejile ali celo ustavile, v Medicorju teh težav niso imeli. Opravili so skoraj toliko posegov kot lani spomladi in poleti. Iz javne blagajne zavoda za zdravstveno zavarovanje so tako lani kot koncesionar prejeli največ denarja v zgodovini – skoraj 14 milijonov evrov. V enakem obsegu so delovali tudi januarja letos.
Preberite še:
Stavili smo na cenejšo AstroZeneco, a nas bo to drago stalo #video
Kaj pravi strategija cepljenja
Kdo je torej Medicorju omogočil cepivo, do katerega v začetku januarja ni bil upravičen? "Na ministrstvo za zdravje in NIJZ smo 20. novembra dali vlogo, naj nam pošljejo cepivo. To je bilo v času ministra Tomaža Gantarja. Menim, da smo tudi koncesionarji upravičeni do cepljenja oziroma bi morali biti," je pojasnila. Čudi jo, zakaj je to sploh težava in zakaj se drugi koncesionarji niso aktivno potegovali za cepivo.
Toda Medicor cepiva ne bi smel dobiti, če bi ministrstvo in NIJZ sledila strategiji cepljenja. V njej nikjer ne piše, da lahko cepivo dobijo tudi zasebni zdravstveni izvajalci. Od začetka decembra je strategija določala tri faze cepljenja:
- v prvi fazi so bila cepilna mesta le v regijskih bolnišnicah in največjih zdravstvenih domovih,
- v drugi fazi v ostalih zdravstvenih domovih po regijah,
- v tretji fazi pa pri izbranih zdravnikih in mobilnih enotah.
Še 18. decembra, na dan Gantarjevega odstopa, je ministrstvo za zdravje sporočilo, da se cepivo Pfizer-BioNTech hrani v hladilnikih UKC Ljubljana, od koder ga bodo pošiljali domovom za starejše, zdravstvenim domovom in bolnišnicam. Metka Zorc bi se tako morala obrniti na lokalni zdravstveni dom v Izoli in počakati na vabilo za cepljenje. To bi seveda pomenilo, da bi njeni uslužbenci na vrsto prišli pozneje. "O cepljenju se nismo nič dogovarjali z Zdravstvenim domom Izola ali Bolnišnico Izola. Ministrstvo smo naknadno prosili tudi, naj nam dovolijo cepljenje bolnikov, vendar so odgovorili, da ne morejo pomagati in da morajo v zdravstvene domove," nam je dejala Metka Zorc.
Pojasnil NIJZ včeraj nismo prejeli. Po naših informacijah pa je NIJZ, ki ga vodi Milan Krek, cepiva po Sloveniji razpošiljal na podlagi predhodnih navodil ministrstva, kjer prav tako niso odgovorili na naša vprašanja. Zanimalo nas je, ali so bili med cepilnimi mesti v prvih dveh fazah tudi zasebni medicinski centri in po kakšnem kriteriju so jih na ministrstvu izbrali. Medicor je namreč edina zasebna zdravstvena ustanova, ki je od NIJZ neposredno prejela cepivo.
Preberite še:
Ljubljana kapitulirala pri cepljenju
Od cerkve do Bavčarja
MC Medicor še zdaleč ni le ena od zasebnih zdravstvenih družb. Velja za zdravstveno institucijo, ki je tesno vpeta v omrežja slovenske desnice. To ji omogoča tudi velik vpliv na domačo zdravstveno politiko. Njen lastnik je s sedmimi odstotki delnic tudi Nadškofija Ljubljana. Dolgoletni predsednik nadzornega sveta Medicorja je Boris Pleskovič, nekdanji član strateškega sveta prve Janševe vlade za gospodarstvo in predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, ki pripravlja letne konference slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije.
Po pričevanju ljudi iz političnih in zdravstvenih krogov je lobistični vpliv Medicorja velik. Sega od politike in tako imenovane civilne družbe do zdravniških organizacij in znanih menedžerjev. Medicorjev pacient je bil v času, ko bi se moral zglasiti v zaporu na Dobu, tudi Igor Bavčar, nekdanji prvi mož Istrabenza, nekoč solastnika Medicorja.
Vpliv teh krogov se je najbolje videl v času vlade Mira Cerarja, ko je tedanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc z zdravstveno reformo skušala prevetriti sistem koncesij. Iz Medicorja so jo rušili na različne načine. Ko je Cerarja leta 2016 obiskal ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, sicer nadzornik Medicorja, je s sabo pripeljal še Metko Zorc. Ta je takrat sedela tudi v upravnem odboru Društva za zdravje naroda, ki je pod krinko civilne družbe odločno nasprotovalo reformi ministrice Kolar-Celarčeve. Precej bolj je Metka Zorc naklonjena sedanji vladi. Junija lani, ko je Janševa vlada želela spremeniti medijske zakone, je podprla desnosredinsko civilno iniciativo Katedrala svobode pri pozivu k "razbitju medijskih monopolov".
Preberite še:
To so največji dobičkarji med zdravniki koncesionarji
Kjer je Tomaž Gantar, je tudi Metka Zorc
Metka Zorc je že vrsto let v odličnih odnosih s Tomažem Gantarjem, ki enako kot Medicor prihaja z Obale. Leta 2012, ko je bil Gantar prvič minister, jo je izbral za vodjo zdravstvenega sveta, najvišjega strokovnega posvetovalnega organa ministra. V zdravstveni svet jo je imenoval tudi lani, ko je ponovno prevzel ministrsko funkcijo. Gantar se je kot poslanec redno udeleževal mednarodnih simpozijev srčnih kirurgov, ki jih organizira MC Medicor.
Vpliv je obdržala tudi po Gantarjevem odstopu. Njegov naslednik Janez Poklukar jo je imenoval v delovno skupino za pripravo več deset milijonov evrov vrednega razpisa za skrajševanje čakalnih vrst, na katerem bodo lahko sodelovali tudi koncesionarji in zasebni izvajalci. Medicor je tako v času te vlade prišel do dodatnih sredstev iz zdravstvene blagajne. Konec lanskega leta je vlada z aneksom k splošnemu dogovoru v zdravstvu Medicorju namenila plačilo 50 dodatnih posegov perkutane vstavitve aortne zaklopke (TAVI) v vrednosti 1,2 milijona evrov. Pri tem namesto klasične uporabijo biološko srčno zaklopko, zato so ti posegi precej dragi. Zdravstvena zavarovalnica za enega plača 23.620 evrov.
Metka Zorc je že pred časom zanikala informacije, da je do dodatnih poslov prišla zaradi Gantarjeve naklonjenosti, temveč da je večletno prepričevanje ministrstva, da lahko pomaga veliko večjemu številu pacientov, obrodilo sadove. Za primerjavo, UKC Ljubljana je dobil denar za 70, UKC Maribor pa za 30 dodatnih tovrstnih posegov. Iz podatkov ZZZS je razvidno, da so v Medicorju v zadnjem lanskem četrtletju, ko je bila razglašena epidemija, opravili nenavadno veliko število posegov na srčnih zaklopkah. Torej takoj po sprejetju aneksa.
