Že več dni v javnosti odmeva primer zdravnika UKC Maribor, ki se je okužil med dopustom v Namibiji. Kljub slabemu počutju se je vrnil na delo in bolnišnico, zaradi česar je morala v karanteno velika večina njegovih sodelavcev na oddelku. Danes razkrivamo, da gre za namestnika predstojnika oddelka za nevrokirurgijo dr. Matjaža Voršiča, ki ima za operacije na hrbtenici v svoji matični bolnišnici ene najdaljših čakalnih dob v državi. Obenem je brez čakanja za posege in preglede na voljo v številnih zasebnih ambulantah v Sloveniji in v tujini.
Voršič je bil v času šolskih počitnic v vzhodnem delu Slovenije na dopustu v Namibiji, ki jo kot lovec vsako leto obiskuje. To je bilo že v času, ko so se v sosednji Avstriji že spopadali z južnoafriškim sevom. Voršič se je domov vrnil v soboto, 20. februarja. Dva dni pozneje, v ponedeljek, je šel delat. Na delovno mesto je prišel tudi v torek, ko so ga v popoldanskih urah torka testirali in potrdili okužbo.
Prva neznanka v zgodbi je, kje vse je v ponedeljek in torek delal Voršič. Gre namreč za kirurga, ki je v zadnjih letih delal pri vsaj devetih izvajalcih zdravstvenih storitev. Ob redni službi v UKC Maribor in honorarnem delu v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina v Ljubljani je paciente pregledoval in operiral tudi v Splošni bolnišnici Celje, Kirurgiji Bitenc na Golniku, Termah Dobrna, Thermani Laško, Ortopedski kliniki Artros v Ljubljani, v zdravilišču v Rogaški Slatini in v Zdravstvenem centru Flis, ki je v lasti Ivice Flis Smaka, sestre generalnega direktorja UKC Maribor Vojka Flisa. Na naslovu tega centra je imel registrirano tudi dejavnost samostojnega podjetnika.
Preberite še:
Vplivni zasebni zdravnik, ki se ga bojijo inšpekcije
Zakaj so mu dovolili delati, če je kazal simptome?
Kot smo neuradno izvedeli, za njegov urnik pri vseh teh izvajalcih skrbi kar ena od medicinskih sester na oddelku za nevrokirurgijo v UKC Maribor. Voršičeve storitve ponuja tudi celjska zasebna medicinska agencija Happymed. Če se pacient odloči zanje, ga bo Voršič operiral v zasebni bolnišnici v Zagrebu na Hrvaškem.
V UKC Maribor so že pred dnevi sporočili, da je Voršič v ponedeljek in torek delal v ambulanti. Zaradi tega so takoj v karanteno poslali pet zdravnikov, več sester in specializantov, bolnike pa pozvali na kontrolno testiranje. V dveh dneh Voršiča na oddelku za nevrokirurgijo praktično ni bilo, zato tamkajšnjega osebja niso poslali v karanteno. Po informacijah iz več virov je Voršič simptome kazal že ob vračanju domov. Kako je mogoče, da je še dva dni delal? Epidemija covid-19 traja že leto dni. Če je bilo že marca lani jasno, kako velika tveganja za širitev okužbe predstavlja zdravstveno osebje po vrnitvi iz tujine, bi to zdaj moralo biti še toliko bolj.
Voršič po vrnitvi iz Namibije, ki je bila že v času njegovega odhoda na rdečem seznamu, ni šel v karanteno, ker je bil cepljen. V UKC Maribor so nam pojasnili, da je dva odmerka Pfizerjevega cepiva prejel januarja. Vprašanja, na katera bo moral uradno odgovoriti UKC Maribor, so:
1) Ali in zakaj Voršič ni razvil dovolj visoke imunosti? Povsem mogoče je, da je šel Voršič na dopust v Namibijo, ki ga je verjetno načrtoval mesece vnaprej, še preden je učinkoval drugi odmerek, ki je najpomembnejši za imunost.
2) Zakaj ga ob potrditvi okužbe niso testirali še za prisotnost protiteles, ki jih ustvarja cepivo?
V UKC Maribor, kjer so danes potrdili, da gre za južnoafriški sev novega koronavirusa, so sicer še pred razjasnitvijo vseh okoliščin tega primera, zlasti pa ravnanja zdravnika, javno zatrdili, da je okužba možna, ker nobeno cepivo ne zagotavlja stoodstotne učinkovitosti. To je sprožilo nezadovoljstvo vrste zdravnikov, saj take izjave majejo že tako trhlo zaupanje v cepivo v javnem mnenju.
Preberite še:
Janša povozil stroko in rešil dobavitelje hitrih testov
Kako dolgo boste čakali na operacijo hrbtenice
Predstavniki oblasti in zdravstvene stroke sicer že ves čas epidemije odsvetujejo potovanja v tujino. "Močno priporočilo konzularne službe je, da se državljani potovanjem odpovedo ali jih prestavijo na kasnejši datum," je v začetku februarja, nekaj dni pred Voršičevim odhodom v Namibijo, poudaril Andrej Šter z ministrstva za zunanje zadeve. Ob tem je omenjal številne primere znanih Slovencev, ki na družbenih omrežjih objavljajo fotografije iz eksotičnih krajev.
Novi zdravstveni minister Janez Poklukar je danes še enkrat pozval, naj ne potujemo v tujino, če to ni nujno potrebno, saj imajo druge države bistveno slabšo epidemiološko sliko od Slovenije in še več novih sevov.
O južnoafriškem sevu je zdravstveni minister dejal, da se širi hitreje kot sev, ki ga poznamo pri nas. "V zvezi s stopnjo bolezni pa je veliko neznank. Po nekaterih podatkih prinaša težjo bolezen, po drugih pa naj bi se bolezen pri ljudeh, ki so preboleli covid-19, ali so bili cepljeni, kazala v blažji obliki. Veliko bolj nas skrbi južnoafriška oblika bolezni, saj zanjo še nimamo cepiva, ljudje pa nimajo protiteles," je dejala dosedanja vodja vladne svetovalne skupine dr. Bojana Beović.
Zdravstveno ministrstvo Namibije pa je že sredi januarja opozorilo, da prihaja novo težavno obdobje med epidemijo. Država je imela takrat polno zasedene bolnišnice. Odločila se je tudi zapreti šole in uvesti policijsko uro, ki je sicer krajša kot v Sloveniji (med 21. in 4. uro). Tuji turisti morajo ob vstopu v Namibijo predložiti negativen PCR test, ki ne sme biti starejši od sedmih dni. Na Voršičeva pojasnila o tem, zakaj se je kot zdravnik kljub vsem svarilom med epidemijo odločil potovati v afriško državo z rdečega seznama, še čakamo.
UKC Maribor smo zato vprašali, ali je Voršič ravnal v skladu z vsemi predpisi s področja delovnega prava, zdravstvenega varstva in drugimi akti, ki opredeljujejo delo zdravnika, ali bodo sprožili kakršne koli postopke in ali je imel soglasje delodajalca za potovanje v državo z rdečega seznama. Odgovora včeraj nismo dobili. Pred tem pa so za medije pojasnili, da so naredili natančno epidemiološko poizvedbo lokacije, kjer se je zdravnik okužil.
Toda gre za kirurga, ki mu UKC Maribor gleda skozi prste pri delu v drugih zdravstvenih ustanovah, čeprav so ravno pri njemu čakalne dobe na operacije na hrbtenici najdaljše. Pacienti, ki čakajo na operacijo laminektomije po redni poti, bodo čakali najmanj leto dni, na operacijo zdrsa medvretenčne ploščice pa 244 dni, je razvidno iz dokumentov. Za primerjavo: čakalna doba po redni poti v zasebni Kirurgiji Bitenc, kjer je Voršič operiral tudi med drugim valom epidemije, je le 70 dni. Njen lastnik Marko Bitenc ima v Sloveniji edini koncesijo za operacije medvretenčnih ploščic.
"Veliko pritožb smo prejeli zaradi dolgih čakalnih dob"
Dogaja se tudi, da pacienti pregled opravijo v UKC Maribor, nato pa jih Voršič operira v drugi zdravstveni ustanovi. Pacienti v UKC Maribor tako redno dobivajo obvestila, da zaradi prezasedenosti ambulante ne morejo dobiti zgodnejšega datuma pregleda. V teh dneh, ko so zaradi izbruha okužbe odpovedali operacije, so jih prenaročali na junij, torej čez skoraj štiri mesece. To je razvidno iz dokumentov, ki smo jih pridobili od posameznih pacientov.
UKC Maribor je imel zato v preteklosti ogromno število pritožb nezadovoljnih pacientov, ki so morali na operacijo pri Voršiču čakati tudi do tri leta, in nadzorov zdravstvenega inšpektorata. "Pred izbruhom korona krize smo prejeli veliko pritožb zaradi dolgih čakalnih dob pri operacijah v UKC Maribor. Večkrat smo morali urgirati. Vse tiste, za katere smo klicali, se je nato takoj našel termin," je za necenzurirano.si dejala Vlasta Cafnik, zastopnica pacientovih pravic pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Maribor.
Na UKC Maribor nam včeraj niso pojasnili, kaj je razlog za dolge čakalne dobe na oddelku za nevrokirurgijo, koliko soglasij ima Voršič za delo drugje in zakaj ima ta soglasja glede na dolžino čakalnih dob v UKC Maribor. "Predstojnik nevrokirurškega oddelka mi je pred časom povedal, da je ključna težava v tem, da imajo premalo ljudi. To naj bi se začelo urejati z dodatnimi zaposlitvami. Dr. Voršič mi je medtem že pred leti dejal, da jih omejuje zavarovalnica, ki ne plačuje za dodatne operacije. Več bi operiral, vendar ne more," pa nam je pojasnila Vlasta Cafnik.
Voršičevo delo v številnih zasebnih zdravstvenih ustanovah je po naših informacijah lani zanimalo tudi Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki je med drugim preverjala, na kakšen način je za to dobival plačila. Pojasnil KPK včeraj nismo dobili.
