Afera z novim stanovanjem v Vili Šmartinka v Ljubljani, v katerem živi Aleksandra Pivec, dobiva nove razsežnosti.
Vse bolj postaja jasno, da je Aleksandra Pivec že pred selitvijo vanj vedela, da bo v isti zgradbi živel tudi njen nekdanji soprog Tomaž Pivec. Temu je ministrstvo za notranje zadeve lani na internem razpisu dodelilo eno od večjih stanovanj, ki jih je v Vili Šmartinki kupila država. Toda po neuradnih informacijah, ki smo jih pridobili v zadnjih tednih, si je do stanovanja "pomagal" z navedbo, da bosta skupaj z njim živela tudi njuna sinova. To ne drži, kar dokazujejo tudi javne izjave Aleksandre Pivec in napis na njenem nabiralniku. To pa pomeni, da je Tomaž Pivec stanovanje dobil v nasprotju s pravilnikom – le zato, ker so očitno v vrhu ministrstva vedeli, da gre za željo njihove politične zaveznice.
Na ministrstvu za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs (SDS), že tri mesece zavlačujejo s podatki o razpisu za oddajo desetih državnih stanovanj v Vili Šmartinka. Z vprašanji o tem smo se nanje obrnili že konec lanskega decembra, a smo naleteli na zaprta vrata. Pri zavračanju odgovorov so na ministrstvu večkrat kršili zakonske roke, s tem pa zavestno tvegali inšpekcijski nadzor. Prav tako ne upoštevajo dosedanje prakse urada informacijskega pooblaščenca, po kateri bi moralo ministrstvo razkriti, kdo so najemniki državnih stanovanj, saj gre za porabo javnega denarja.
Kako je torej stekla operacija selitve Aleksandre Pivec in njenega nekdanjega soproga v Ljubljano?
Preberite še:
Razkrivamo lastnika stanovanja, kjer živi Aleksandra Pivec
Neverjetna naključja
Ko je Aleksandra Pivec jeseni 2020 odstopila s položaja ministrice za kmetijstvo, je bilo jasno, da se bo prej ali slej želela vrniti v državno politiko. Prve informacije o tem so izbruhnile oktobra 2020. Že mesec dni pozneje je Aleksandra Pivec govorila, da pri nas potrebujemo sredinsko ljudsko stranko. Ustanovila jo je konec marca lani. Takrat je bila podpisana tudi pogodba o nakupu novega stanovanja v Vili Šmartinka. Novi lastnik Dejan Jurkovič, vodja sektorja za železnice na direkciji na instrastrukturo, je zanj plačal 144.000 evrov. Maja lani je v njem začela živeti Aleksandra Pivec, ki tako kot Jurkovič prihaja iz Ormoža.
Ves ta čas si je Aleksandra Pivec prizadevala, da bi se v Ljubljano preselil tudi njen nekdanji soprog. Pri tem je imela srečo. Tomaž Pivec je namreč uslužbenec policije, ki sodi pod okrilje ministrstva za notranje zadeve. Na njegovem čelu je Aleš Hojs, podpredsednik SDS, politične zaveznice Aleksandre Pivec.
Medtem ko je Aleksandra Pivec snovala stranko, so se vrata novih priložnosti začela odpirati tudi Tomažu Pivcu, uslužbencu Policijske uprave Murska Sobota. 28. januarja lani je policija, ki jo vodi Anton Olaj, nekdanji državni sekretar na Hojsovem ministrstvu, objavila interni razpis za prosto delovno mesto. Odprt je bil osem dni, nanj pa se je prijavil le Tomaž Pivec. Šlo je za delo na policijski akademiji v Tacnu, kamor je bil začasno premeščen s 1. majem – torej prav na dan, ko je v Ljubljani začela prebivati Aleksandra Pivec.
Preberite še:
Luknje v premoženju: kaj vse skriva Aleksandra Pivec
Ministrstvo hitelo z razpisom
Toda Tomažu Pivcu je bilo v Ljubljani treba najti še stanovanje. 25. februarja 2021, slab mesec dni po tem, ko se je prijavil za premestitev v glavno mesto, je ministrstvo za notranje zadeve objavilo interni razpis za dodelitev službenih stanovanj v Vili Šmartinka. Pri tem je zelo hitelo. Razpis je namreč luč sveta ugledal že dva meseca prej, preden je ministrstvo sploh podpisalo pogodbo o nakupu teh stanovanj.
Po naših podatkih je stanovanjska komisija ministrstva za notranje zadeve o tem, kdo bo dobil katero stanovanje, odločila v maju 2021. Po pravilniku o oddaji službenih stanovanj odločitev o tem, kdo bo najemnik, sprejme ali minister ali oseba, ki jo ta pooblasti na podlagi predloga komisije. Kot smo neuradno izvedeli, se je Tomaž Pivec v Ljubljano preselil najpozneje v začetku junija, pri čemer za 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje plačuje 288 evrov najemnine.
To je še vedno več, kot je za svoje bivanje v 82 kvadratnih metrov velikem stanovanju s teraso v istem času plačevala Aleksandra Pivec. Njegov lastnik Dejan Jurkovič namreč trdi, da mu je med majem in novembrom 2021 plačevala le 200 evrov za souporabo stanovanja, češ da to ni imelo kuhinje. Teh navedb neodvisno ni mogoče preveriti. Pogodbe o najemu, ki jo je javno razkril Jurkovič, sicer nikjer ne omenja plačevanja pravice do souporabe. Ravno nasprotno: račun, ki ga je pokazal, teh 200 evrov mesečno izrecno navaja kot "plačilo najemnine". Za dokazila o plačilu teh računov smo se že obrnili na Aleksandro Pivec.
Preberite še:
Za 35 tisočakov dobili tudi podpis Aleksandre Pivec #dokumenti
Ne samo stanovanje, ampak tudi nova služba
Ključno vprašanje je, kako je Tomažu Pivcu uspelo priti do državnega stanovanja. Ob objavi razpisa so na ministrstvu javno poudarjali, da so kupovali predvsem stanovanja, ki imajo dovolj prostora za bivanje družin s štirimi ali petimi člani. To bi pomenilo, da so imeli na razpisu prednost uslužbenci policije, ki v teh stanovanjih živijo z družinami. Tomažu Pivcu je ministrstvo dodelilo enega od večjih stanovanj, ki ga je kupila država – po naših informacijah ravno zato, ker je v vlogi navedel, da bo v njem bival skupaj s sinovoma.
A to dokazano ne drži, kar je z javnimi izjavami potrdila Aleksandra Pivec. Imena sinov pa so navedena tudi v njeni pogodbi za najem stanovanja. Vsak prosilec na razpisu za resničnost podatkov v vlogi jamči s kazensko in materialno odgovornostjo. Od sredine letošnjega marca sicer Tomaž Pivec ne službuje več v Tacnu. Po naših podatkih je bil zaradi povečanja potreb po usposabljanjih na področju sposobnosti strokovnega izvajanja borilnih veščin in veščin taktičnega delovanja začasno premeščen na delo v specialno enoto pri Generalni policijski upravi. Gre za enega bolj zaželenih in prestižnih položajev v policiji.
Kot že omenjeno, ministrstvo podatkov o razpisu za stanovanja ne daje. Ker odgovora nismo prejeli, smo v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja vložili pritožbo, ki bi jo ministrstvo moralo poslati naprej informacijskemu pooblaščencu »brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh«. Na ministrstvu se rokov niso držali. Našo pritožbo so tja poslali šele po več kot treh tednih in posredovanju informacijskega pooblaščenca. Prav tako mu ni predložilo zapisnikov sej stanovanjske komisije, pogodbe o dodelitvi službenih stanovanj v najem in druge razpisne dokumentacije.
Na koncu so našo prošnjo zavrnili, saj bi "razkritje najemnikov službenih stanovanj za točno določeno lokacijo pomenilo, da bi s tem postali javnosti dostopni tudi podatki o točnem naslovu bivališča teh posameznikov in tudi njihovih družinskih članov, ki lahko bivajo z njimi". Toda v isti odločbi je informacijski pooblaščenec opozoril, da je v pretekli praksi že odločal o dostopu do seznama upravičencev do službenih stanovanj, brez točne lokacije stanovanja. V tem primeru je zavzel stališče, da gre za "prosto dostopne podatke". Kljub temu ministrstvo teh podatkov ne želi razkriti in se na zakonske roke požvižga.
Preberite še:
Aleksandra Pivec je žrtev – same sebe #kolumna
Zakaj Pivčeva uradno še vedno živi na Ptuju?
Brez odgovora je tudi vprašanje, zakaj se Aleksandra Pivec po skoraj letu dni, odkar biva v novem stanovanju v Ljubljani, ni prijavila na novem naslovu. To bi morala po zakonu narediti v osmih dneh po preselitvi. Toda Pivčeva še vedno uradno stanuje na 130 kilometrov oddaljenem Ptuju. »Glede naslova stalnega in začasnega prebivališča ureja potrebno s pristojnimi organi,« so nam pred tednom dni sporočili iz njene stranke.
Eden od možnih vzrokov za neprijavo je manjkajoča dokumentacija, ki jo je potrebno predložiti upravni enoti. Ne samo dokazilo o vpisu lastništva v zemljiško knjigo, česar Jurkovič po več kot letu dni ni naredil, saj da je želel ostati anonimen, ampak tudi najemna pogodba. S Pivčevo naj bi jo sklenila šele konec novembra lani. Izvod pogodbe, ki ga je javno razkril Jurkovič, pa je nepodpisan.
Na takšne primere so posebej pozorni tudi na Finančni upravi RS (Furs). Mnogi podjetniki in zaposleni se namreč navidezno prijavijo na drugem koncu Slovenije in si za prevoz na delo zaračunavajo visoke potne stroške. Ti so namreč do višine 18 centov na kilometer v celoti neobdavčeni.
