Odkar se je Darko Horvat, simbol vsega, kar je šlo narobe v slovenski privatizaciji, pred skoraj 20 leti preselil v tujino, so bile informacije o tem, kaj tam počne, sila redke.
Vedelo se je, da Horvat živi med Londonom in švicarskim mondenim letoviščem St. Moritz, kjer si je za 37 milijonov evrov kupil vilo. Z izraelskimi poslovneži je v Las Vegasu gradil igralnico, v Kongu pa kupoval rudnike. V iraškem Kurdistanu se je ukvarjal z naftnimi posli. Z nekdanjim britanskim premierjem Davidom Cameronom se je družil na donatorski večerji. Bil je pokrovitelj slavne galerije Tate Modern, v prostem času pa je igral polo.
Zadnje poslovne mostove s Slovenijo je Horvat porušil pred dobrim desetletjem, ko je odšel s položaja nadzornika pozneje likvidirane Factor banke. Še pred tem je propadel finančni imperij Aktiva. Od obljub, da bo vsak Slovenec dobil tisoč nemških mark za certifikat, so na koncu ostala finančno izčrpana podjetja in več kot 170 milijonov evrov dolgov do bank. Pomemben del tega denarja je verjetno končal nekje med Nizozemsko, Švico, britanskim otokom Guernsey, Gibraltarjem in drugimi davčnimi oazami.
In nato je sredi maja kot strela z jasnega prišla novica o Horvatovi poslovni vrnitvi v Slovenijo. Postal je namreč lastnik blagovnih znamk močno zadolžene skupine Studio Moderna, ki je v lasti Sandija Češka, vrsto let enega najbogatejših Slovencev. To je sprožilo nemalo vprašanj. Zakaj se je Horvat ob vsem bogastvu in poslih, ki jih vodi, odločil ukvarjati s sanacijo skupine, ki prek TV in spleta prodaja izdelke za dom? Zakaj ga ob vseh zvezah, ki jih je spletel v tujini, naenkrat zanima Sandi Češko, "oče" kozmodiska? Kaj mu je vsega tega ob silnem bogastvu, ki ga ima, sploh treba?
In predvsem: zakaj se je zmagovalec domače pidovske privatizacije po tolikih letih vrnil na "mesto zločina"?
Preberite še:
Tajni načrt Sandija Češka in Darka Horvata
Zakaj bi Horvata zanimala TV prodaja izdelkov za dom
Horvat ni nekdo, ki bi si želel publicitete. Že več kot 20 let se praktično ne pojavlja v javnosti. Intervjujev ne daje, v družabnih kronikah ga ni. Svoje posle se trudi skriti. Uradno ni lastnik nobenega podjetja. V mednarodnih poslovnih krogih, kamor si je odprl vrata, se predstavlja kot "vlagatelj". Znano je le, da so ga do zdaj najbolj zanimale finančne naložbe, energetika in nepremičnine. V Sloveniji pa si je zelo želel postati lastnik banke.
Tudi denar, ki naj bi ga vložil v Studio Moderna, bojda gre za štiri milijone evrov, je glede na Horvatove kriterije drobiž. "Teža" poslovnih avantur, v katerih je nekoč sodeloval z izraelskimi kapitalskimi krogi, se je merila v stotinah milijonov evrov. Davno nazaj je Nataša Pirc Musar označila Horvata za "finančnega genija". Kot tak bi verjetno znal povedati tudi kaj o tem, ali je poslovni model Studia Moderna po treh desetletjih povozil čas ali ne.
Kaj torej Darka Horvata vleče k Sandiju Češku? Morda res dela uslugo staremu prijatelju, ki je v zadnjih mesecih mrzlično, a neuspešno iskal vire financiranja pri bankah in skladih. Toda razmišljajmo logično: mar bi nekdo, ki osebno pozna najbogatejše ljudi v Evropi in Izraelu, investicijske bankirje, šefe "hedge skladov" in druge ljudi iz finančne aristokracije našega časa, res za karkoli v svojem življenju potreboval Sandija Češka?
Ali pač ga? In če, kaj bi to lahko bilo? Poizkusimo se torej vživeti v možgane privatizacijskega tajkuna, ki je že v obdobju lastninskih cerfifikatov, v davnih 90-tih let prejšnjega stoletja, znal predvideti prihodnost.
Preberite še:
Pidovski tajkun, Matoz in skrivni sestanek na Smledniku #foto
Od Francija Matoza do Sandija Češka
Ko si je slovenska država sredi prejšnjega desetletja opomogla od več milijard evrov vredne sanacije njenih bank, so Horvata začeli preiskovati kriminalisti. Ti so se usmerili v posle med Aktivo, njenimi menedžerji in nekdanjo Factor banko. Iskali so tudi sledi za transakcijami in premoženjem v tujini. Epilog: konec leta 2021 je specializirano državno tožilstvo zahtevalo uvedbo sodne preiskave proti Horvatu.
Od tu naprej smo na polju špekulacij, ugibanj in domnev. Morda je Horvat kot zelo inteligenten mož zaslutil, da mu v Sloveniji, ki ga je tri desetletja pustila pri miru, resno grozi celo zapor. Se je zato - kot pritiče "finančnemu geniju" – odločil kombinirati tudi na politični šahovnici?
Sredi maja smo tako objavili fotografije njegovega srečanja s Francijem Matozom, dolgoletnim odvetnikom Janeza Janše in SDS. O čem sta se pogovarjala, še danes ni znano. Zdaj je Horvat čez noč, brez temeljite finančne analize in skrbnega pregleda, skočil v avanturo s Češkom, že nekaj časa prvim gospodarstvenikom SD, ki po koalicijski razdelitvi resorjev obvladuje ministrstvo za pravosodje. Prav tako Horvat dobro ve, kdo je soprog lani izvoljene predsednice republike. Aleš Musar je nekdanji pomembni uslužbenec Aktive, ki je z veliko Horvatovo pomočjo prišel do začetnega kapitala za poznejši poslovni vzpon.
Seveda to ne pomeni, da sta Horvat in Musar nujno v stikih. Za to ni nobenih dokazov. Gre zgolj zato, da poizkušamo razmišljati enako kot Horvat.
Preberite še:
Bivši šef Nataše Pirc Musar mora pred sodišče
Vedno je videl naprej. In želel kontrolirati igro.
Lahko, da so sestanki z Matozom in dogovori s Češkom res naključja. A Horvat je igralec, ki ni le vedno videl naprej, ampak je želel biti korak pred vsemi. Igro je želel kontrolirati. Pred časom si je v domači vasi v občini Ptuj uredil veliko posestvo, kamor prihaja s helikopterjem. Se je v poznih petdesetih letih začel bati, da tam ne bo mogel preživljati dni?
Za zdaj je tako jasno vsaj dvoje. Prvič, da sta policija in tožilstvo očitno zbrala dovolj dokazov, da bi lahko Horvat sedel na zatožno klop. To bi bila verjetno tudi zadnja priložnost za vsaj delni obračun z eno najbolj mračnih epizod slovenske tranzicije.
In drugič, da je bila slovenska politika, predvsem njen levosredinski del, skozi zgodovino večkrat zelo odprta za interese pidovskega lobija. Ne le ob prelomu stoletja, ko je ta v parlamentu uspešno rešetal zakonodajo, ki je želela regulirati delovanje pooblaščenih investicijskih družb, bolj znanih kot pidov. Še v času vlade Boruta Pahorja je bil recimo eden ključnih svetovalcev tedanjega finančnega ministra odvetnik Igorja Laha, še enega privatizacijskega mogotca iz pidovskih časov.
Darko Horvat je vedno veljal za tajkuna iz levih logov. Zdaj ni več "le" eden od najbogatejših Slovencev, ampak vemo, da je poslovno prepleten z ljudmi, ki imajo močan vpliv na politiko.
Bo ta tudi tokrat klonila?
Preberite še:
Dokumenti razkrivajo: kam so izginili bančni milijoni pidovskega tajkuna
