"Ne pozabite na nas!" (obupan krajan Črne na Koroškem Ursuli von der Leyen)
Voda odteka, premočena zemlja se suši, življenje se vrača v normalne tirnice. Reke so spet v strugah in se pretvarjajo, da pred tednom dni niso naredile nič takega. Dež je za kak november že čisto normalen. Kot kaže, se v Sloveniji naravne nesreče učijo od politike. Če se dovolj dobro pretvarjaš, da ni bilo nič, bo vse v redu in boš lahko isto ponovil.
Ne smemo si delati utvar. Zgodovinska slepota za napake v preteklosti je naša nacionalna hiba, ki si je pri katastrofah ne smemo privoščiti. Če veselo dopuščamo, da se vedno isti ljudje okoriščajo z javnim denarjem, zlorabljajo državne institucije v svoj prid, se norčujejo iz ideje demokracije in jih kljub temu ne naženemo na smetišče zgodovine, si tega pri naravnih nesrečah ne smemo dovoliti.
V Sloveniji nas ogrožajo poplave in potresi, kar vemo že od davnega. Če nas take nesreče na kakršen koli način dobijo nepripravljene, je to napaka, ki si jo lahko dovolijo samo najbolj zagonetni politiki. Navadnim smrtnikom ne bodo odpuščene, ne tako in ne drugače.
Preberite še:
Kako (ne) pomagati prizadetim v poplavah #kolumna
Stoletne poplave trikrat v treh letih
Ne pozabite na nas, pravimo, toda hkrati sami preradi pozabljamo. Škofjeloško regijo so zadele stoletne poplave natanko 99 let po zadnji stoletni povodnji in to nas je šokiralo? V resnici bi morali pokimati, saj se je zgodilo samo to, kar je statistika napovedala že zdavnaj. Kljub temu bode v oči označba na župnišču, do kam so bile poplave leta 2010 in sveža blatna črta slabega pol metra višje. K sreči je regija v zadnjih letih vseeno dovolj vložila v poplavno zaščito, da so bile posledice samo katastrofalne in ne pogubne.
Najmanj tako dobre priprave moramo imeti povsod, kjer grozijo poplave. Koroška in Savinjska regija, Kamnik z okolico in širše se morajo pripraviti na najmanj stoletne poplave. To namreč niso poplave kot pridejo vsakih sto let, temveč je verjetnost za njihov pojav vsako leto enoodstotna. Na dolgi rok v povprečju to res pomeni enkrat na sto let, toda če se nas drži smola, lahko takšne poplave skupimo tudi trikrat v treh letih. Možnosti so ena proti milijon, dogodki s to verjetnostjo se dogajajo vsakodnevno.
Pripravljenost na stoletni dogodek bi moral biti zakonski minimum na nivoju države. Kjer ni mogoča ureditev, ki preprečuje katastrofe pri stoletnem dogodku, ne smemo postavljati bivanjskih ali industrijskih objektov. Če komu zalije klet ali garažo, uniči skedenj in vrtno lopo, naj bo, toda domovanja in ključni gospodarski objekti morajo ostati suhi. To mora biti normativ po vsej državi, tako za gradnjo protipoplavne zaščite kot tudi za umeščanje novih objektov v prostor.
Preberite še:
Korupcija ubija. Dobesedno. #kolumna
Vsak se mora pobrigati tudi zase
Sočasno moramo določiti obvezo lastnikov do zavarovanja. Te dni se je pokazalo, koliko nespametnih lastnikov ni zavarovalo svoje imovine pred poplavami. Žal bodo nekateri ostali brez vsega in le upamo lahko, da jim bomo lahko olajšali neizogibno revščino. Ponekod po svetu je zavarovanje pred stoletno povodnjo zahtevano na nivoju države, lastnik nepremičnine na območju stoletnih poplav jo je dolžan ustrezno zavarovati. S tem se družbo zaščiti pred socialno katastrofo hude ujme in lastnika pred lastno pozabljivostjo. Druga korist je, da vsak kupec točno ve, kako ogroženo investicijo dela. Poleg tega nas vsakokratna položnica opominja, kje živimo.
Ne pozabimo na nas. Ne dopustimo, da nas bodo na poplave čez nekaj let opominjali le politiki, s fotografijami, kako so ves dan kidali blato in pri tem obdržali pražnja oblačila čista in brez pikice blata na škornjih. Ne dovolimo, da se iz nas dela norca še narava. Videli smo, česa je zmožna. Vemo, na kaj moramo biti pripravljeni. Za razliko od profesionalnih zlagancev in kaviar dobrovoljcev naravo vodijo le razmeroma preprosti izračuni in lahko natančno določimo, kako in na kaj se moramo pripraviti. V roku 70 let v prestolnici pričakujemo tudi katastrofalen potres, smo nanj pripravljeni? Lahko bo tudi jutri, kot poplave tudi potresi niso vezani na povprečja. Časa je dovolj, če ga koristno porabimo.
Ne pozabite na nas in ne pozabite nase. Narava ne bo pozabila, ampak se bo vrnila, vsakič znova in neštetokrat. Zanikanje, zakrivanje oči in upanje na najboljše so vse samo načini, kako si slabo situacijo naredimo še slabšo. Potegnimo dobro lekcijo iz slabe situacije.
Ne pozabimo nase.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
