"Vstanite, v suženjstvo zakleti, ki jarem vas teži gorja!" (Internacionala, Eugene Pottier, francoski revolucionar, 1871)
V Ljubljano so se v torek zgrnile kmečke množice. Nepregledna armada traktorjev, kombajnov, motokultivatorjev, kosilnic, mulčarjev, obračalnikov, balirk in enega samega zgrabljalnika je blokirala center prestolnice, mahala z modro-rumenimi zastavami in postavljala zahteve. Kaj točno naj bi te zahteve bile, ni bilo jasno nikomur, še najmanj pa gospodu Medvedu, ko je bral govor, ki mu ga je nekdo napisal.
Sodeč po straneh kmetijskega sindikata želijo kmetje ohraniti Slovenijo zeleno, zato moramo nujno zmanjšati območja Natura 2000, s katero smo šli absolutno predaleč. Zaščitenih območij je preveč, zato je kmetovanje onemogočeno in država na poti v lakoto, tako je vsaj razumeti kmetijski sindikat. Natura 2000 je projekt Evropske Unije za zaščito narave, ki je bil nazadnje spremenjen leta 2013 in za katero se je ravnokar končal nov predlog sprememb. Kaj točno kmete v novem predlogu moti, kaj zahtevajo in česa niso dobili, še ni znano, saj je novi predlog še v pripravi.
Verjetno gre za poskus emulacije kmetovalcev v Franciji in na Nizozemskem, o katerih so pisali številni mediji in si jih je nekdo zaželel tudi pri nas. V Franciji je prišlo do pohoda kmetov v Pariz, ker želijo še naprej škropiti polja sladkorne pese z neonikotinoidi. Te želi EU prepovedati, ker škodujejo čebelam. Na Nizozemskem kmetje zahtevajo, da se izpusti goveda ne štejejo kot onesnaževala. V Sloveniji kmetje zahtevajo "ureditev zakonodaje kmetijskih zemljišč, ki so temelj za kmetovanje, na način, da bodo kmetijska zemljišča lažje dostopna slovenskemu kmetu".
Preberite še:
14-urni cirkus za Janezov blagor #kolumna
Zakaj punt proti predlogu, ki še ni bil oblikovan?
Da gre pri samooklicanih puntarjih za manipulacijo in da je protest v pomembni meri pomagala podkuriti znana opozicijska stranka, ki ima bazo praktično samo še na podeželju, verjetno ni potrebno posebej naglašati. Kmečki punt proti predlogu, ki sploh še ni bil oblikovan, gotovo ni posledica dolgotrajnih nevzdržnih razmer. Zahteva sindikata po "jasnih in enostavnih pogojih izvajanja" ni niti zaključena, saj je nemogoče ugotoviti, kaj naj se enostavno in jasno izvaja. Poleg tega imamo le malo ljudi, ki hkrati demonstrirajo proti okoljskim ukrepom in želijo tudi trajnostne okoljske ukrepe.
Zahteve sindikata kmetov, z eno izjemo, spominjajo, kot da bi nekdo imel deset minut časa in Google translate, poiskal, kaj najbolj jezi kmete po Evropski Uniji, in iz tega napisal zahteve sindikata, ki so v najboljšem primeru brez repa in glave. V malo manj dobrem primeru zahtevajo proste roke pri izbiri kemičnih sredstev za boj proti škodljivcem in rabo netrajnostnih fitofarmacevtskih sredstev, da bodo lahko trajnostno proizvajali zdravo in kakovostno hrano.
Izjema je zahteva za stop novim davkom, ki je celo neposredno pobrana s predvolilnih pamfletov običajnih osumljencev in eden izmed najbolj prozornih poskusov, ki kažejo, da gre le še za eno poleno več pod vladne noge. Namreč, na letni ravni kmetijstvo v Sloveniji prinese 1,3 milijarde evrov letno bruto, od tega za osebne dohodke kmetovalcem ostane skoraj pol milijarde evrov. Tudi zato, ker država vsako leto v kmetijstvo prelije okoli 300 milijonov evrov. Kmetijstvo za državo že desetletja ni donosna panoga, zato nihče ne bo višal davkov na kmete. Denar bodo tako ali drugače dobili nazaj prek subvencij.
Preberite še:
Zakaj Franci Zavrl nima kitajskega telefona? #kolumna
Kmet je za družbo pomemben. A tudi družba zanj.
Javna podpora kmetijstvu je seveda smotrna strateška izbira, ki nas v primeru vsesvetovne krize vsaj malo obvaruje pred najhujšim. Družbi je v interesu, da se vsaj nekaj hrane pridela na našem ozemlju, zato je edino pravilno, da kmete podpiramo, finančno in tudi drugače.
A prav je tudi, da se kmetje tega zavedajo. Zdaj niso časi Matije Gubca ali Ivana Miklavčiča, ki sta vzela srp in koso ter šla v boj za staro pravdo, saj jim je gosposka pobrala vse, kar se je pobrati dalo. Ne, zdaj so časi, kjer država trpi demonstracije kmetov, ki zahtevajo "uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo". Mimogrede, kmetje so svoje cene po podatkih statističnega urada v letu 2022 dvignili za petino. To je razlog, zakaj v zahtevah ne vidimo višjih odkupnih cen takih ali drugačnih prozvodov, kar bi bil malo bolj vsakdanji razlog za kmečke demonstracije.
Na demonstracijah je bilo vidnih kar nekaj lamborghinijev, toda ne tistih, dirkalnih. Gospod Lamborghini je dirkalnike začel delati šele, ko ga je prijatelj Ferrari zbodel, da ne zna delati nič drugega kot traktorje. Glavni posel Lamborghinija so vedno bili traktorji in ti so občutno dražji od dirkalnikov. Kmeta je potrebno spoštovati, kmet je za družbo pomemben. Toda tudi družba je pomembna za kmeta.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
