V obdobju Janševe vlade so na RTV Slovenija, katere naročnino moramo plačevati vsi neglede na to, ali jo gledamo ali ne, postavili za spikerje in predvsem voditelje nekaterih oddaj ljudi, ki niso sposobni niti prebrati, kar imajo napisano, kaj šele, da bi samostojno vodili oddaje. Vanje vključujejo teme, ki so politično obarvane in usmerjene proti razvoju, napredku in ugledu Slovenije doma in po svetu.
Od nekdaj mednje sodi novinar Jože Možina, ki je med pričevalce vedno povabil nekdanje partizane in od njih želel odgovore, da so bili prisiljeni boriti se za domovino. Na drugi strani je pripadnike belogardistov in tistih, ki so se borili proti partizanom, ne proti komunistom, ki v veliki večini med partizani to sploh niso bili, prikazoval in malikoval kot žrtve totalitarnega režima in tiste, ki se jim je med vojno, ko so se borili na strani okupatorja, in tudi po njej, dogajala velika krivica in poniževanje. Nekatere je celo prepričal, da so se odkrito predstavljali kot belogardisti in zatrjevali, da so se borili za osvoboditev slovenskega naroda in za boga.
Preberite še:
Čas je, da nam Brodnjak tudi kaj vrne #kolumna
Mladih dogajanje izpred 75 let ne zanima
Dokaz, da cerkev že od nekdaj "pere možgane" ubogim, preprostim ljudem, čeprav se jim desetletja po končani vojni slabo piše, pa vseeno stoji ob strani desni opciji, čeprav jo ta istočasno nadzira in preiskuje (primer Saje), pa še sami niso vedeli, zakaj.
Najbolj moteče ob vsem tem pa je, da je nenehno prikazovanje dveh plati zgodbe po petinsedemdesetih letih še vedno tiho netenje razdora med ljudmi. Najbolj med mladimi, ki jih ta zgodovinska dogajanja ne zanimajo. Živijo v svojem, modernem svetu, v katerem za enoumja in nenehna prenašanja krivde z enih na druge in obratno ni prostora. Želijo biti seznanjeni z zgodovinskimi dejstvi, ne želijo pa potvarjanja resnice.
Vsi namreč želimo, da se skupaj borimo proti vsem nevšečnostim, ki so nas že in nas bodo verjetno še doletele, tukaj mislim predvsem na naravne katastrofe. Pri tem pa nimajo nobenega mesta več ne partizani in ne belogardisti. Pravih, enih in drugih, živih in trpečih iz časov druge svetovne vojne je namreč vedno manj. Zakaj jih torej ne pustimo pri miru, da sami, s svojimi spomini, živijo človeka dostojno starost.
Preberite še:
Korupcija ubija. Dobesedno. #kolumna
Poveličevanje svojega političnega vodje
Ena najbolj motečih osebnosti časov vladavine SDS na RTV je gotovo Igor Pirkovič. Ta je ob pomoči politike dosegel svoj "novinarski" (kolikor ga je sploh kdaj posedoval) vrh. Neglede na svoje "sposobnost" je bil povsod zraven, od pripravljanja proslav in vnašanja svojih pesniških nebuloz, ki smo jih hote ali nehote morali poslušati, do vodenja oddaj, ki jih je na novo umestilo, sedaj že skoraj pozabljeno nekdanje vodstvo RTV, ki je ga nastavila prejšnja politična oblast.
Pirkovič še vedno ostaja zaposlen na RTV in še vedno mu dovoljujejo voditi oddajo Utrip, v kateri poveličuje svojega političnega vodjo. Ja, v tem krutem času naravne katastrofe, ki nas je doletela, je marsikdo poprijel za lopato. Zase in za druge, slednjih primerov je na tisoče. Prikazovati njegovega političnega veljaka izpred leta dni nazaj, ko je imel bližnje srečanje s civilno iniciativo "kolesarjev", ki so s skupnimi močmi pripomogli, da je desna opcija končno morala oditi, in ga nato prikazati kot "obnovitelja" po poplavah, zagotovo ne sodi v okvir plačevanja RTV naročnine.
V tem hudem času smo videli veliko junakov, ljudi, ki so ostali brez vsega, se žrtvovali za druge dan in noč. No, Janša gotovo ni eden izmed teh, čeprav je Pirkovič želel morda prikazati ravno to. Zato sem prepričan, da se ure njega in njemu podobnih politično vodenih zaposlenih na RTV Sloveniji končno iztekajo. Ne, ni potrebno, da morajo zapustiti televizijo, samo naj jih prezaposlijo na delovno mesto, kjer bodo lahko delali tisto, za kar so sposobni. Upam, da takšna delovna mesta sploh imajo.
Ne levo, ne desno
No, ob rekonstrukciji RTV se je spremenila tudi sestava sveta zavoda RTV in seveda nadzornega sveta. Tudi v slednjem smo lahko bili priča vodenju, ki je nakazovalo nazadovanje, razgradnjo javne RTV in zbliževanje z nazadnjaškimi medijskimi sistemi, podobnimi tistemu na sosednjem Madžarskem. Razvita globalna družba želi napredek in razvoj, zato je verjetno nastopil čas, da gremo po tej poti.
Danes se soočamo s težkimi življenjskimi zgodbami. RTV in tudi komercialne televizije poročajo realno, čustveno in z veliko humanitarne note (akcija na RTV). Tega si želimo in to potrebujemo. Sodelovanje, medsebojna pomoč, razumevanje, spoštovanje in ne razdruževanje. Čas je, da smo eno, kar smo pokazali že neštetokrat, in danes se nam to ponovno dogaja.
Ko smo pomoči potrebni, smo najmočnejši in tukaj nas ne premakne nobena politika. Niti leva, niti desna. In edino tako je prav, če hočemo boljše zanamcem, ki se bodo vseh teh grozot iz neposrednega življenja spominjali za vedno, tistih iz davne preteklosti pa jih bo učila zgodovina. In ta je edina verodostojna in resnična.
Doc. dr. Bojan Macuh, sociolog in predavatelj
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
