Izgradnja novih domov za starejše je eden paradnih projektov stranke NSi v tej vladi. Toda na ministrstvu za delo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, težave s pomanjkanjem namestitev za starejše ne rešujejo z gradnjo novih javnih domov, ampak novimi posteljami v zasebnih domovih, kjer varovanci za enako oskrbo plačujejo višje cene. Koncesionarji namreč nanje prevalijo tudi stroške posojil, ki so jih najeli za izgradnjo domov.
Danes razkrivamo rezultate že drugega letošnjega razpisa za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. S pridobivanjem teh podatkov smo imeli velike težave. Čeprav so na ministrstvu ponudbe odprli že v torek, so še v petek želeli dodatni čas za njihov pregled in preverjanje, kdo med prijavljenimi izpolnjuje razpisne pogoje. Naknadno smo prejeli le poimenski seznam tistih, ki so oddali prijavo, šele danes, torej po objavi članka, pa tudi podatke, koliko postelj nameravajo namestiti in kje.
Iz teh podatkov je razvidno, kdo bodo zmagovalci posla, vrednega več deset milijonov evrov. Če so bili na prvem razpisu za 1285 dodatnih postelj prevladovale uveljavljene verige upravljalcev domov za starejše, kot so SeneCura, Deos in Comett, je zdaj zgodba drugačna. Za dodatnih 1100 postelj, ki jih morajo zgraditi do leta 2023, se potegujejo tudi zasebniki, ki v normalnih razmerah nikoli ne bi dobili možnosti za izgradnjo domov. Postaviti jih želijo tudi v občinah, kjer jih najmanj potrebujejo.
Preberite še:
Komu je Cigler Kralj dal mega posel s starejšimi
Kdo želi graditi dodatne postelje
O tem, kako zaželene so 40-letne koncesije, ki omogočajo državno sofinanciranje dejavnosti, priča nepričakovano velik odziv na razpis. Izbranci si bodo namreč lahko zagotovili zaslužek za več desetletij vnaprej, saj jim ob starajočem prebivalstvu in pomanjkanju prostih mest v domovih stanovalcev ne bo zmanjkalo. Tako so na ministrstvu do izteka roka v začetku oktobra prejeli 23 prijav 18 različnih ponudnikov - dve več kot na prvem, večjem razpisu.
TABELA: Kdo vse se je prijavil na razpis
Analiza prijav kaže:
- da prijavitelji želijo koncesije za 1703 postelje, torej 603 ali več kot polovico razpisanih dodatnih postelj.
- da so velik del prijav oddali obstoječi koncesionarji, ki si želijo dograditi domove, torej zgraditi prizidke ali pa v že zgrajene objekte vključiti dodatne postelje.
- da so se nekateri od njih prijavili že na prvi razpis, a niso bili izbrani, ker so bile njihove ponudbe slabše od drugih. To so Zavod Karitas za oskrbo, nego in socialo (lokacija Šentjanž pri Dravogradu), SVZ Vitadom (Ig, Črni vrh nad Idrijo), Turzis (Renče) in Dom pod gorco (Maribor).
- da so med prijavljenimi tudi štiri novoustanovljene družbe, ki bodo očitno gradile nove domove za starejše.
- da v igri za dodatne koncesije praktično ni več velikih in uveljavljenih upravljalcev domov za starejše. Tisti z najbolj resnimi investicijskimi načrti so namreč že uspeli priti do koncesije na prejšnjem razpisu. To pa pomeni, da se bodo zanje resno potegovali zasebniki, ki so tik pred zdajci uvideli priložnost za velik zaslužek.
V javnih domovih povprečna cena oskrbe ena znaša 19,94 evra, v zasebnih s koncesijo pa 25,14 evra. Mesečno se torej giba v povprečju od 620 do 780 evrov. Medtem oskrba štiri, torej najzahtevnejša, v javnih stane v povprečju 32,88 evra, v zasebnih s koncesijo pa 37,77 evra, na mesečni ravni torej od 1020 do 1170 evrov. To pomeni, da si bivanje v zasebnih domovih za starejše lahko privošči le ozka skupina upokojencev, saj povprečne pokojnine brez pomoči svojcev ne zadostujejo niti za bivanje v javnih domovih.
Koga je Pukšič izbral za 10-milijonski posel
Takšen primer se bo očitno zgodil v občini Destrnik. Tam že zadnjih 15 let iščejo investitorja za gradnjo doma za starejše, ki bi na zemljišču v Zasadih zgradil objekt za skupno 150 starostnikov. Toda projekt je bil za potencialne partnerje prevelik zalogaj, saj bi stal več kot deset milijonov evrov, štirikrat več od letnega proračuna občine. Rešitev so našli v aktualnem razpisu ministrstva.
Tako se je župan Franc Pukšič (SDS) konec lanskega leta odpravil v lov za potencialnim investitorjem, ki bi se prijavil na razpis in v njihovem imenu zgradil dom za starejše. Našel ga je v Jožefu Duhovniku, nekdanjem direktorju Litostroja, ki je bil pred leti aktiven v politiki. Bil je dolgoletni član Krščanskih demokratov (SKD) in NSi, leta 2008 pa je ustanovil Krščansko-demokratsko stranko, ki na volitvah ni dosegla parlamentarnega praga. Duhovnik je konec julija letos ustanovil projektno podjetje Medgeneracijski center Destrnik in se prijavil na razpis. Vmes mu je občina podelila še stavbno pravico, kar je pogoj za sodelovanje na razpisu.
A v Destrniku imajo veliko težavo. Eno od ključnih meril pri ocenjevanju prijav je pomanjkanje oziroma že obstoječe število postelj v domovih za starejše na posameznem območju. Na ministrstvu ocenjujejo, da bi morali imeti v njih dovolj prostora za 4,8 odstotka starejših od 65 let, torej nekaj manj kot 21.000 ljudi. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji okoli 19.200 postelj, potrebe pa se nenehno povečujejo. Toda na nekaterih območjih (Kranj, Krško in Koper) jih je premalo, drugod (Maribor in Koroška) pa preveč. Zato več točk na razpisu prejmejo projekti na območjih, kjer imajo največje pomanjkanje postelj, in obratno. Na območju Ptuja, kamor bi lahko uvrstili Destrnik, je za 21 odstotkov več postelj od potreb, kar je eden najvišjih indeksov v državi.
Na podoben način kot v Destrniku so se izgradnje doma za starejše lotili tudi v bližnjih Markovcih. Občina že ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za objekt, v katerem bi bilo 120 postelj. Tik pred zdajci so našli tudi investitorja. To je družina Kostanjevec iz Gorišnice, lastnica uspešnega transportnega podjetja Ko-Trans. Vse so izpeljali v hipu. Pred 14 dnevi so ustanovili podjetje Team-Ko, dan pozneje mu je občinski svet podelil stavbno pravico, še nekaj dni zatem pa so oddali vlogo za koncesijo.
Preberite še:
Pri Cigler-Kralju želeli olepšati tragedijo v domovih za starejše #dokumenti
Domove bi gradili tudi stari znanci iz sporne privatizacije
Nove domove za starejše bodo gradili tudi poslovneži, ki so jih že imeli v svoji lasti, a so se odločili za njihovo prodajo eni od tujih verig za upravljanje domov. Tako je vlogo za koncesijo oddalo tudi podjetje Dom Loka. Njegov lastnik je dolgoletni direktor Energetike Maribor Alan Perc, vpleten tudi v zgodbo o sporni privatizaciji družbe Etre 33, zaradi katere je tožilstvo v začetku letošnjega leta vložilo obtožnico. Perc je bil predsednik upravnega odbora podjetja Sarini, prek katerega sta poslovneža Boris Pipan in Branko Podpečan ob pomoči nekdanje Probanke v letih 2007 in 2008 lastninila Etro 33, pozneje pa jo za 30 milijonov evrov prodala Kolektorju Stojana Petriča.
Kje bi Perc gradil nov dom za starejše, še ni znano. Do začetka lanskega leta je bil solastnik Sončnega doma, edinega zasebnega doma za starejše v Mariboru. Takrat ga je kupilo podjetje SeneCura, največji avstrijski upravitelj domov. Nove posle si obetata tudi druga dva solastnika Sončnega doma: Rafael Kos iz Murske Sobote, ki je bil leta 2007 prvi zastopnik podjetja Sarini, in podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, ki je v lasti Ivana Cajzka. Tako je bilo njihovo podjetje Dom upravljanje uspešno na prvem razpisu ministrstva. V skladu s koncesijsko pogodbo bo imelo 150 postelj v domu v Vrtojbi, ki ga bo pred tem prenovil GIC Gradnje.
Preberite še:
Osovraženemu direktorju domov za starejše NSi spet našel službo
