Medtem ko se število hospitaliziranih bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, vidno zmanjšuje, iz slovenskih bolnišnic prihajajo visoki računi za njihovo zdravljenje.
Lani je bilo za zdravljenje 9.056 covid bolnikov porabljenih enormnih 128,5 milijona evrov, razkrivajo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). To je več kot desetina vseh sredstev, ki jih bolnišnice dobivajo za opravljanje vseh javnih zdravstvenih storitev. Zdravstvena blagajna je tako za zdravljenje ene obolele osebe s covid-19 v povprečju plačala kar 14.187 evrov. Vse kaže, da so slovenske bolnišnice, ki praviloma ustvarjajo visoke izgube, epidemijo izkoristile za ustvarjanje visokih dobičkov in sanacijo izgub iz preteklosti.
Še več, na ZZZS opozarjajo, da niso imele nobene vloge pri določanju cen zdravljenja bolnikov s covid-19. Bolnišnice so torej same določile, koliko bodo zaračunavale zavodu. Vlada jim je za vsakega bolnika s covid-19 omogočila visoke zaslužke, ne glede na to, koliko časa so ti preživeli v bolnišnicah. Naša analiza, ki jo bomo objavili v prihodnjih dneh, kaže, da je najmanj ena od večjih bolnišnic goljufala pri obračunu stroškov covid bolnikov.
Ob tem so bolnišnice iz proračuna dobile plačanih 80 odstotkov vrednosti programov, ki jih med epidemijo sploh niso izvedle. Skupaj s covid dodatki za zaposlene to znaša še dodatnih sto milijonov evrov. Kot so nam danes pojasnili na ZZZS, bodo nekatere bolnišnice denar vračale. Ker je šlo dejansko za dvojno plačilo storitev - hkrati so dobile denar za zdravljenje covid bolnikov in nato še za izpadle programe -, so poslanci v zadnjem, osmem paketu protikoronskih ukrepov, določili, da bolnišnice ne bodo dobile denarja za izpadle programe, če so prejele tudi denar za covid-19.
Kdo je najbolje služil
Največ denarja so prejele tri največje bolnišnice v državi, ki so zdravile največ bolnikov:
- UKC Ljubljana: 29,4 milijona evrov za 2241 bolnikov, torej 13.109 evrov na enega bolnika,
- UKC Maribor: 23 milijonov evrov za 1621 bolnikov, torej 14.188 evrov na enega bolnika,
- Splošna bolnišnica Celje: blizu 16 milijonov evrov za 982 bolnikov, torej 16.159 evrov na enega bolnika.
Nekaj več kot deset milijonov evrov so prejeli v murskosoboški bolnišnici, kjer so lani zdravili 733 bolnikov s covid-19, dobrih osem milijonov evrov v Splošni bolnišnici Novo mesto (591 bolnikov) in prav tako osem milijonov evrov na Kliniki Golnik (480 bolnikov), kjer so specializirani za zdravljenje pljučnih bolezni.
"Glavnina vseh izdatkov je nastala v novembru in decembru, in sicer 108,5 milijona evrov za 7.090 zdravljenj. V obdobju od marca do oktobra pa je bilo vseh zdravljenj 1.966 v vrednosti 20 milijonov evrov," so za necenzurirano.si pojasnili na ZZZS.
Stroški bolnišničnega zdravljenja covid bolnika so bili v času drugega vala nekajkrat višji od tistih pri običajnih infekcijah oziroma vnetjih dihal:
- Za vsakega covid bolnika so bolnišnice iz zdravstvene blagajne avtomatično prejele najmanj osem tisoč evrov.
- Če je prišlo do "katastrofalnih spremljajočih bolezenskih stanj ali zapletov", se je znesek na bolnika podvojil, na šestnajst tisoč evrov.
- Če so bolnika priklopili na ventilator, kar se je dogajalo v zares najtežjih primerih, pa je bolnišnica iz zdravstvene blagajne dobila kar 46.833 evrov.
Za primerjavo. V preteklosti so regijskim bolnišnicam priznali strošek za zdravljenje bolnikov z običajnimi infekcijami ali vnetjem dihal v višini 1130 evrov. V osrednji slovenski bolnišnici UKC Ljubljana so dobili 38 odstotkov več, ker izvajajo klinično dejavnost. Za bolnika z zapletom so stroški v regijskih bolnišnicah znašali 3553 evrov, za bolnika na ventilatorju pa 30.253 evrov.
Po podatkih Erarja so slovenske bolnišnice lani samo od ZZZS prejele za kar 209 milijonov evrov več sredstev kot v letu 2019.
- V UKC Ljubljana so prejeli 589 milijonov evrov, kar je 105 milijonov evrov oziroma 21,7 odstotka več. Za primerjavo, v letu 2018 so imeli 556 milijonov evrov prihodkov in ustvarili 11,8 milijona evrov izgube oziroma presežka odhodkov nad prihodki.
- V UKC Maribor so prejeli 224 milijonov evrov, kar je 27 milijonov evrov oziroma 13,7 odstotka več. V letu 2019 so imeli nekaj več kot pol milijona evrov dobička.
- V Splošni bolnišnici Celje, kjer so imeli leta 2019 kot eni redkih za 1,9 milijona evrov izgube, so iz zdravstvene blagajne prejeli 18 milijonov evrov ali 18,6 odstotka dodatnih prihodkov.
Vladno darilo vodstvom bolnišnic
ZZZS trdi, da je osem tisoč evrov za zdravljenje bolnika s covid-19 brez zapletov preveč. "To kaže tudi primerjava z nekaterimi drugimi cenami za bistveno zahtevnejša zdravljanja. Cena za različne perkutane posege na srcu, srčnih zaklopkah in koronarnih arterijah znašajo za UKC Ljubljana do 6.943,83 evrov, cena za endoprotezo kolka pa znaša v regijskih bolnišnicah 6.045,15 evrov," so poudarili na ZZZS.
To darilo je bolnišnicam dala vlada na čelu z vladajočo stranko, ki je v preteklosti kritizirala slovensko zdravstvo zaradi domnevno previsokih cen zdravstvenih materialov. 22. oktobra je na predlog ministrstva za zdravje in na pobudo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije določila nove, višje cene akutne bolnišnične obravnave bolnikov s covid-19.
Kako so naredili računico? Na podlagi dogajanja v prvem valu, ko je bila le peščica ljudi v bolnišnicah, te pa so bile skoraj v celoti zaprte. Stroške UKC Ljubljana, Klinike Golnik in Splošne bolnišnice Novo mesto so delili s številom pacientov in dobili končne cene. Te so bile seveda prenapihnjene, saj so ocenili, da bo končno število hospitaliziranih v drugem valu precej manjše, kot je dejansko bilo. Na analizo, kolikšen del teh stroškov predstavlja kupovanje medicinske opreme po previsokih cenah, bo očitno treba še čakati, saj bolnišnice skrivajo podatke o nakupih po hitrem postopku.
V UKC Ljubljana po sklepu vlade zakrpali zapuščene prostore
Slovenskim bolnišnicam, ki so imele v času prvega vala malo covid bolnikov in veliko stroškov, se je tako od konca oktobra naprej močno splačalo, da so jih sprejele čim več. To se je zaradi naglega razvoja epidemije tudi zgodilo. V dobrih dveh mesecih je v bolnišnice prišlo več kot 7.000 okuženih s covid-19. Po podatkih ZZZS se je čas, ki so ga ti preživeli v bolnišnicah, v primerjavi s prvim valom pri nekaterih skoraj prepolovil.
V UKC Ljubljana, ki ga vodi morebitni naslednji minister za zdravje Janez Poklukar, so teden dni po sprejetju sklepa vlade o novih, višjih cenah zdravljenja covid bolnikov, napovedali razširitev prostorskih zmogljivosti. V zapuščeni objekt Diagnostično-terapevtske službe so vložili dobrih 2,3 milijona evrov in pridobili okoli sto novih postelj. Če upoštevamo, da so bolniki v UKC Ljubljana v povprečju preživeli nekaj več kot deset dni, jim je samo ta projekt do konca leta iz zdravstvene blagajne prinesel najmanj štiri milijone evrov.
Prostorska stiska UKC Ljubljana, sploh v primeru večjega izbruha epidemije, je bila sicer znana že vse od spomladi. Kljub temu je vodstvo UKC Ljubljana do zadnjega čakalo z zagotovitvijo dodatnih prostorov.
"Denarja za nazaj ne bodo vračali"
Na ZZZS so od ministrstva za zdravje zahtevali finančno analizo dosedanjih hospitalizacij in vnovični izračun stroškov. Prvič v zgodovini se je namreč zgodilo, da je vlada naložila ZZZS višino plačila stroškov, ne pa, da bi bili ti določeni v vsakoletnem splošnem dogovoru, ki določa skupen obseg programov zdravstvenih storitev in potrebnih sredstev za plačilo.
"ZZZS ni sodeloval pri določitvi teh cen, niti ni izdelal stroškovne analize v zvezi s tem ali kaj drugega, niti se ni o tem pogajal v okviru vladnega aneksa k splošnemu dogovoru o cenah. Ker pa je omenjeni aneks zavezujoč za ZZZS, je ZZZS dolžan obračunati storitve bolnišnicam skladno z omenjenim aneksom," so pojasnili na zavodu, ki ga še vedno vodi Marjan Sušelj. Če vlada ne bo popravila spornih cen, razpoložljivi finančni viri ZZZS ne bodo zadoščali za kritje vseh izdatkov za zdravstvene storitve. To pa bi lahko postopoma vodilo v večje motnje v financiranju javnih zdravstvenih zavodov.
Od ministrstva so tudi že prejeli pobudo za delovni sestanek. "Ni še točnega datuma. Pred tem moramo zbrati podatke od bolnišnic. Pričakujem, da jih bomo imeli do 20. februarja, ko bodo bolnišnice oddale zaključne obračune," je dejal Marjan Pintar, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. "Lahko, da se bo izkazalo, da so trenutne cene previsoke. Za koliko se bodo znižale, pa je predmet dogovarjanja," je dodal.
Nove, nižje cene bi lahko po Pintarjevih besedah veljale od 1. januarja naprej. Pintar zavrača možnost, da bi poračunavali tudi za nazaj in bi bolnišnice vračale preplačila v zdravstveno blagajno. "Težko, saj v bolnišnicah zdaj delajo zaključne obračune, v katerih bodo že upoštevali stroške zdravljenja covid bolnikov," je ocenil.
Od visokih izgub do rekordnih prihodkov
Še v prvem četrtletju minulega leta, pred izbruhom epidemije, je kazalo na finančno katastrofo. S tekočo izgubo je poslovalo 21 od 27 bolnišnic, skupaj je dosegla 31,5 milijona evrov, so pokazali podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Največji je bil minus v UKC Ljubljana (16 milijonov evrov), UKC Maribor (4,2 milijona evrov), na Onkološkem inštitutu (2,5 milijona evrov) in v SB Celje (dva milijona evrov).
Izgube v bolnišnicah povečujejo tudi kolektivne pogodbe, ki jih vlade sklepajo s sindikati na področju zdravstva. Zaradi višjih stroškov dela bi morale imeti bolnišnice tudi višje prihodke, a jim ZZZS ni priznal višjih cen zdravstvenih storitev. Za projekt sanacije javnih zdravstvenih zavodov, ki bi moral odpraviti zaostale dolgove, je država v treh letih porabila 136 milijonov evrov, a 13 od 15 bolnišnic ni doseglo ciljev.
