Ministrstvo za zdravje se je v času, ko ga je vodil Janez Janša, odreklo naročilu skoraj milijon dodatnih odmerkov cepiv, ki so takrat že dobila soglasje Evropske agencije za zdravila (EMA) ali pa so bila tik pred odobritvijo. Konec decembra se namreč ni odpovedalo le naročilu skoraj pol milijona odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech, o čemer smo poročali pred dnevi, ampak tudi približno 400.000 dodatnim odmerkom cepiva Moderna. Ti so bili naši državi na voljo po tem, ko se je Evropska komisija odločila pri tem proizvajalcu nakupiti dodatne količine.
To razkrivajo podatki ministrstva, ki smo jih zahtevali ta teden, prejeli pa včeraj. V novo luč postavljajo Janševe trditve, da je takoj po njegovem prevzemu funkcije ministra za zdravje "vsem pristojnim naročil, da se kjerkoli, kadarkoli in za kakršnokoli ceno naročijo dodatne količine cepiv proti covid-19". Resnica je, da Slovenija v začetku januarja ni izpustila le ene, ampak kar dve priložnosti za dodatno nabavo cepiv.
Gantar trdi, da ni gledal na ceno
Kot je znano, je Evropska komisija lani jeseni v imenu vseh članic podpisovala pogodbe s proizvajalci cepiv. 11. novembra je sklenila pogodbo s Pfizerjem in BioNTechom za nakup prvih 200 milijonov odmerkov cepiva, ki bi ga države začele dobivati konec lanskega leta. Štirinajst dni pozneje, 25. novembra je podpisala še pogodbo z Moderno za 80 milijonov odmerkov. Vsaki državi članici so količine cepiva pripadle na podlagi kvote, določene glede na delež prebivalcev.
Slovenija je bila po teh pogodbah sprva upravičena do 936.000 odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech in približno 374.000 odmerkov cepiva Moderna. Skoraj vse razpoložljive količine je naročila. Nekdanji minister Tomaž Gantar je tako 10. decembra podpisal pogodbo o nabavi 924.000 odmerkov tega cepiva. 18. decembra je Gantar odstopil s položaja, nasledil pa ga je Janša. Tri dni pozneje, 21. decembra, je ministrstvo naročilo še 370.000 odmerkov pri Moderni.
Preberite še:
Janša se je decembra odrekel pol milijona odmerkom Pfizerja
"V mojem času se nismo odpovedali nobenemu cepivu, ki je bilo na voljo. Sam nisem gledal na ceno. Želeli smo čim boljše cepivo, tudi zaradi proticepilskih gibanj, ki bi lahko ob težavah skušala zbijati zaupanje ljudi v cepiva," nam je včeraj zatrdil Gantar.
Koliko cepiva bi lahko kupili že decembra
Toda že v prvih dneh Janševega ministrovanja se je to očitno spremenilo. Takoj po Gantarjevem odhodu z ministrstva bi lahko Slovenija pri obeh proizvajalcih dobila še dodatne količine cepiva. Pogodbi sta že takrat Evropski komisiji omogočali opcijo, da kupi dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech in dodatnih 80 milijonov odmerkov cepiva Moderna, če bi se za to odločila. To se je tudi zgodilo. 15. decembra je Evropska komisija aktivirala opcijo za dodatni nakup teh cepiv, saj je že bilo jasno, da se z dobavo ostalih cepiv zapleta.
Z aktivacijo pogodbenih opcij je Slovenija dobila nove, dodatne kvote za nakup:
- okrog 500.000 dodatnih odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech
- in še 400.000 dodatnih odmerkov cepiva Moderna.
Nobene od teh dveh možnosti ni izkoristila. "Ko so se te odločitve sprejemale, se ni vedelo, katero cepivo bo pridobilo na Evropski agenciji za zdravila (EMA) dovoljenje za promet, kar je pomenilo veliko negotovost," so včeraj pojasnili na ministrstvu. Toda pri tem velja poudariti, da gre za cepivi dveh proizvajalcev, ki sta bili že preizkušeni in dosegljivi. Cepivo Pfizer-BioNTech je kot prvo dovoljenje EMA dobilo 21. decembra, cepivo Moderna pa 6. januarja. Dodatni odmerki cepiva Pfizer-BioNTech bi v Slovenijo začeli prihajati že v drugem četrtletju.
Slovenija je do zdaj podpisala sedem pogodb za dobavo 6,5 milijona odmerkov cepiv:
Za nameček je ministrstvo za zdravje odločitev, da ne kupi dodatnih odmerkov, sprejelo v času, ko so že prihajale številne informacije o zastojih pri proizvodnji in dobavi cepiv. Slovenija je konec decembra v največji meri še vedno računala na cenejše cepivo proizvajalca AstraZeneca, ki je v začetku leta res dobilo dovoljenje za uporabo v Veliki Britaniji. Toda EMA je že takrat poudarjala, da "je šlo za začasno dovoljenje za dobavo v nujnih okoliščinah, ki pa se razlikuje od dovoljenja za promet". AstraZeneca je tako dovoljenje za promet s cepivom v EU dobila šele konec januarja - šele pet tednov po tem, ko ga je dobilo cepivo Pfizer-BioNTech.
Do 15. marca je bilo v Slovenijo dobavljenih 344.580 odmerkov cepiv. Od tega:
- Pfizer: 226.980 (načrt v prvem četrtletju: 297.180)
- Moderna: 28.800 (načrt v prvem četrtletju: 50.000)
- AstraZeneca: 88.800 (načrt v prvem četrtletju: 558.934)
Odločitve sprejemal Janša, dokumente mu je nosila Bregantova
Vrnimo se k bistvenima vprašanjema: zakaj Slovenija ni izpustila le ene, ampak kar dve priložnosti za dodatno nabavo cepiv? In kdo je za to odgovoren?
Kot so nam pojasnili v generalnem direktoratu za zdravje pri Evropski komisiji, so države članice o razdelitvenih kvotah dodatnih odmerkov cepiv razpravljale po tem, ko so se v Bruslju odločili izkoristiti možnost za nove nakupe. "Države članice so sodelovale v razpravah, izrazile interese in želje, ali in koliko posameznih vrst cepiva bi naročile. Posledica vseh teh razprav je bila nova razdelitev, o kateri so se dogovorile v začetku januarja. V teh razpravah je sodelovala tudi Slovenija," nam je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi Stefan de Keersmaecker.
Takrat je ministrstvo za zdravje že vodil Janša, njegov kabinet pa Tina Bregant, ki je pred tem že zapustila ministrstvo zaradi spora z Gantarjem, a se je tja vrnila pod Janšo. Več virov nam je v zadnjih dneh potrdilo, da je bila Bregantova ključna vez med Janšo in ministrstvom. Prinašala mu je dokumente, ki jih je Janša podpisoval kot začasni minister. To potrjuje tudi evidenca obiskovalcev v kabinetu predsednika vlade. V prvi polovici januarja je bila Bregantova pri Janši trikrat. Je torej pri cepivih šlo za odločitev Janše ali pa jih država ni naročila zaradi komunikacijskega šuma med predsednikom vlade in Bregantovo?
Na ministrstvu je takrat delovala tudi strokovna komisija za cepiva, ki jo je vodila državna sekretarka Marija Magajne, a so nas viri opozorili, da ni imela nobenih pooblastil za kakršnekoli operativne odločitve. Te je sprejemal Janša. Že v sredo smo zahtevali zapisnike vseh sej komisije. Na ministrstvu so nas zavrnili, saj "vsebujejo informacije, ki so zaupne narave", zato smo sprožili postopek po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.
Preberite še:
Leto dni Janše 3.0 in "slovenskega bolnika"
Novi pogodbi z Pfizerjem in Moderno je podpisal že Poklukar
Kot so nam včeraj pojasnili na ministrstvu, se "Slovenija ni odločila za nakup opcijske ponudbe BioNTech/Pfizer in Moderna zaradi njihove časovnice dobav, ki je bila predvidena šele v drugi polovici leta". Poudarili so, da se "države članice smemo odločati, ali želimo nabaviti cepivo določenega proizvajalca v količini 'pro rata' (po deležu prebivalstva, op. a.), ali več ali manj". "Ker se cene med cepivi zelo razlikujejo, smo se članice glede navedenega tudi različno odločale in te odločitve sporočale Evropski komisiji, ki je pripravila končni razdelilnik cepiv glede na deleže in izražene interese," so sporočili.
Toda še enkrat velja ponoviti: vsaj dodatni odmerki cepiva Pfizer-BioNTech bi v Slovenijo prišli že do sredine leta. Do takrat bi lahko z njimi cepili 225.000 ljudi ali vsakega osmega prebivalca države. Pri Moderni bi Slovenija ob naročilu zelo verjetno dobila še večje dodatne količine od prvotno predvidenih, saj se je tem odmerkom konec leta odpovedalo več držav.
Glede razlike v cenah cepiv, o kateri govori ministrstvo, pa so številke naslednje. Z odpovedjo dodatnim količinam cepiv Pfizer-BioNTech in Moderna je država prihranila okrog dvanajst milijonov evrov. Za primerjavo: to je približno toliko, kot jo staneta dva dneva "lockdowna". Če je vlada računala, da bo izpad teh količin vsaj deloma pokrila z načrtovano dobavo 559.000 odmerkov cepiva proizvajalca AstraZeneca v prvi polovici leta, se je uštela. Do zdaj je namreč v Slovenijo prišlo le 88.000 odmerkov, kar je manj kot 16 odstotkov.
Že sredi januarja je sicer ministrstvo spremenilo doktrino. Odločilo se je naročiti nove količine cepiv Pfizer-BioNTech in Moderna iz osnovne pogodbe z obema proizvajalcema, o katerih se je Evropska komisija izpogajala v začetku januarja. Na ministrstvu so poudarili, da "je prevladalo stališče, da je najbolj varno, da izrazimo interes za nabavo vseh pogodbenih količin cepiv v deležih, kot nam glede na 'pro rata' pripada".
Toda vlak je že odpeljal. Čeprav danes na ministrstvu poudarjajo, da so bila naročila iz januarja "obljubljena že v prvi polovici leta", bodo recimo odmerki cepiva Pfizer-BioNTech iz te pošiljke k nam v najboljšem primeru prišli šele konec poletja ali jeseni. Pogodbi za obe dobavi sta bili podpisani šele marca, ko je vodenje ministrstva že prevzel Janez Poklukar. Do zdaj je sicer država Pfizerju in BioNTechu za dobavo cepiv plačala 618.000 evrov, Moderni pa skoraj tri milijone evrov.
