Epidemija je v drugem valu največji davek terjala v domovih za starejše in socialno-varstvenih zavodih. Do konca novembra je umrlo 718 stanovalcev. Do začetka tedna se jih je okužilo že 9.564, kar je več kot polovica vseh. V Sloveniji praktično ni več doma za starejše, ki bi se izognil virusu.
Eden od ključnih razlogov za to je, da večini domov ni uspelo pravočasno in učinkovito fizično ločiti okuženih stanovalcev domov od zdravih. Boj z virusom je bil lažji za domove, ki so imeli na voljo ločene objekte, v katere so lahko preselili okužene stanovalce. Toda večina domov teh prostorskih zmogljivosti nima. Ker za najem hotelov, zdravilišč, telovadnic in drugih objektov niso imeli denarja, so se morali znajti po svoje. Šele 24. oktobra jim je vlada s petim proti korona paketom (PKP5) omogočila pravno podlago za povračilo teh stroškov. A takrat je bilo za večino domov že prepozno, saj je bila epidemija v polnem razmahu.
Danes razkrivamo, da je imela vlada Janeza Janše že julija na mizi opozorila stroke, da je treba pred drugim valom epidemije poskrbeti za ustrezno organizacijo domov za starejše in ureditev zunanjih rdečih con. To razkrivajo zapisniki strokovne skupine, ki smo jih po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja prejšnji teden pridobili od ministrstva za zdravje. Toda vlada in pristojno ministrstvo za delo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, sta opozorila preslišala.
Zapisniki: kaj bi moral že poleti storiti Cigler Kralj
V torek, 21. julija, je bila epidemija v Sloveniji še pod nadzorom. V celotni državi je bilo aktivno okuženih "le" 244 ljudi. Edino večje žarišče v domovih za starejše je bilo v Hrastniku. Na ta dan se je v polni sestavi srečala skupina, ki jo vodi Bojana Beović. Na dnevnem redu je bila tudi organizacija domov za starejše.
Iz zapisnikov je razvidno, da je skupina že takrat sprejela sklep, da "je treba pomagati domovom, ki ne morejo organizirati rdečih con". Natančneje, "da se jim omogoči izolacijo asimptomatskih in blago simptomatskih covid pozitivnih pacientov". "Takim domovom naj ministrstvo za delo pomaga z zagotovitvijo dodatnih prostorskih kapacitet izven doma," piše v sklepu seje. Ministrstvu, ki ga vodi Cigler Kralj, so predlagali tudi ustanovitev "delovne skupine, ki bo pomagala domovom poiskati rešitve za izolacijo oskrbovancev, ki ne potrebujejo hospitalizacije".
Nič od tega se v prihodnjih tednih ni uresničilo. Dokumentacija, ki smo jo že prejšnji mesec analizirali na necenzurirano.si, razkriva, da je Cigler Kralj v avgustu domovom za starejše izdal le eno navodilo. Sporočil jim je, da prihaja aplikacija #ostanizdrav in jih pozval, naj si jo naloži čimveč uporabnikov. Šele konec avgusta je tedanji minister za zdravje Tomaž Gantar imenoval delovno skupino regionalnih koordinatorjev, ki bi morali tudi domove za starejše pripraviti na drugi val epidemije.
Preberite še:
Dokumenti: skupina Beovićeve ni predlagala policijske ure
Dejstvo: za problem rdečih con se je ves čas vedelo
Težko je verjeti, da na ministrstvu za delo za problem rdečih con niso že tedaj vedeli. "Spoštovani, mislim, da smo ob napovedih novega vala jeseni že krepko v zamudi. Načrti bi že morali biti narejeni. Strategije bi že morale vsebovati, kam z okuženimi stanovalci, kdo jih bo negoval, kje se bodo in kako se bodo zdravili," je že 9. junija v državnem zboru opozarjala Gordana Drimel, direktorica doma za starejše v Šmarju pri Jelšah, ki je bil najbolj na udaru med prvim valom epidemije.
Na problem rdečih con so poleti opozarjali tudi v Skupnosti socialnih zavodov. Poudarjali so, da je uspešna omejitev širjenja virusa v domovih za starejše mogoča le z osamitvijo okuženih oskrbovancev – torej isto, na kar je opozarjala tudi skupina Bojane Beović. V Skupnosti socialnih zavodov so že takrat zahtevali, da se okužene umika iz domov, ne pa, da se jih zadržuje v conah znotraj domov. Ker temu vlada ni ugodila, so izstopili iz delovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za delo.
V tistem času je država vse okužene iz domov za starejše še pošiljala v bolnišnice, zaradi česar so se te hitro polnile. Ko je tam zmanjkalo prostora, so domovi ostali na suhem, saj niso imeli zunanjih rdečih con. Do konca oktobra so jih imeli le štirje od približno stotih domov in zavodov.
Medtem je strokovna skupina še naprej opozarjala na potrebo po "zaščiti ranljive populacije v domovih za starejše". O tem je v nedeljo, 27. septembra, govorila na sestanku s tedanjim ministrom Gantarja in državno sekretarko Tino Bregant. Zapisniki razkrivajo, da so na sestanku sprejeli tri sklepe:
- da je treba v domovih ponovno preveriti, ali se držijo navodil, ter da je treba poostriti nadzor in uvesti kazni,
- da je treba uvesti obvezna obdobna testiranja za vse zaposlene, na štirinajst dni, in
- da naj bodo obiski omogočeni pod nadzorom in ob doslednem izvajanju zaščitnih ukrepov.
Le dan pozneje, 28. septembra, je Janez Cigler Kralj ob obisku v Litiji in Domžalah izjavil, da "novih ukrepov v domovih za starejše za zdaj ne bo". "Ukrepi, ki so jih postavili v prvem valu, so dovolj," je ugotavljal minister.
Preberite še:
Zapisniki, ki razgaljajo delovanje skupine Bojane Beović
Zamujalo se je s testi, nadzorom ...
Dogajanje na terenu je šlo svojo pot. Že v prvi polovici oktobra so razmere v domovih dokončno ušle nadzoru. Število okuženih je eksplodiralo. Šele 12. oktobra, torej dva tedna po sestanku strokovne skupine, je ministrstvo za zdravje domovom naložilo dodatne ukrepe, ki naj bi preprečili vnose virusa. Dalo je natančnejša navodila glede merjenja telesne temperature zaposlenih. Zapovedalo je, da morajo osebe, ki merijo temperaturo, nositi osebno varovalno opremo.
V petek, 30. oktobra, je strokovna skupina ponovno opozorila na nujnost rednega testiranja zaposlenih v domovih za starejše, tokrat s hitrimi antigenskimi testi. Ti bi se morali po predlogu že od 1. novembra naprej testirati najmanj dvakrat na teden, razkrivajo zapisniki. Dejansko je ministrstvo zdravje obvezno testiranje uvedlo šele 7. decembra, torej pet tednov pozneje.
Tudi ostali sklepi skupine so izzveneli v prazno. Od poostrenega nadzora domov za starejše ni bilo nič.
Zdravstveni inšpektorat, ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravje, je tako med marcem in septembrom izvedel vsega skupaj petnajst nadzorov nad izvajanjem epidemioloških ukrepov v socialno varstvenih zavodih. Torej v povprečju malo več kot dva na mesec. V tem času je izdal le eno odločbo o kršitvah.
Preberite še:
Največ umrlih na Ptuju in Loki pri Zidanem Mostu
Ministrstvo: pripravili smo navodila in iskali rešitve
Bi bilo umrlih v domovih za starejše kljub veliki razširjenosti virusa v populaciji manj, če bi Janševa vlada že poleti prisluhnila strokovni skupini in drugim opozorilom? Na ministrstvu za delo ves čas poudarjajo, da so "že po zaključku prvega vala epidemije pričeli z iskanjem rešitev v primeru drugega vala". "Tako smo že poleti načrtovali možne rešitve v primerih, ko domovi za starejše v okviru svojih prostorskih kapacitet ne morejo vzpostaviti rdeče cone za stanovalce, ki so okuženi s covid-19," so nam pojasnili v začetku novembra.
"Ugotavljanje ustreznosti zunanjih prostorov za vzpostavitev rdeče cone ni prepuščeno zgolj vodstvom domov za starejše ali predstavnikom ministrstva za delo, ampak glede ustreznosti organizacije rdečih con v dodatnih prostorih mnenje poda delovna skupina koordinatorjev za preprečevanje in obvladovanje okužb z virusom SARS-COV-2," so pojasnili na ministrstvu. Dodali so še, da so skupaj z ministrstvom za zdravje pripravili večje število navodil in strokovnih smernic za podporo izvajalcem, njihovim zaposlenim in stanovalcem.
Medtem se tudi v društvu Srebrna nit - združenje za dostojno starost, ki ga vodi Biserka Marolt Meden, sprašujejo, kdo bo odgovarjal za številne nepotrebne smrti starejših zaradi covida-19. Ravnanje pristojnih namreč po njihovem mnenju na določenih točkah ni bilo ustrezno.
