Že od začetka epidemije covid-19 stroka opozarja, da je najpomembneje zaščititi starejše. Do sredine julija je umrlo skoraj 2100 obolelih stanovalcev domov za starejše, to pomeni vsak deseti. Pred jesenskim valom okužb bi zato morala država storiti vse, da ne bi prišlo do novih izbruhov okužb v domovih. To bi najlažje zagotovila s čim večjo precepljenostjo stanovalcev in zaposlenih, toda že zdaj je jasno, da ji ne bo uspelo.
Še več, na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, sploh ne vedo, koliko stanovalcev in zaposlenih v več kot sto domovih za starejše po Sloveniji se je do zdaj cepilo in koliko ne. Teh podatkov nimajo, saj jih očitno ne beležijo. Ko smo jih zanje zaprosili, so nam poslali le podatke iz ankete, ki jo je sredi junija opravila skupnost socialnih zavodov (SSZS). Iz njih je razvidno, da se je do takrat cepilo 83 odstotkov stanovalcev in le polovica zaposlenih, torej zgolj vsak drugi. V teh deležih sicer niso všteti tisti, ki so covid-19 že preboleli in se zaradi tega še niso cepili. Podrobnejših podatkov za posamezne domove nam niso poslali.
Koliko stanovalcev in zaposlenih v domovih se je cepilo v zadnjih dveh mesecih, tako očitno nihče v državi ne ve. Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) teh podatkov nimajo. A na ministrstvu za zdravje so začeli opozarjati, da so razmere zaskrbljujoče.
Preberite še:
Pri Cigler-Kralju želeli olepšati tragedijo v domovih za starejše #dokumenti
"Necepljeni zaposleni vnašajo virus v domove"
Pred tednom dni so namreč vodstva domov za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodov (SVZ) vnovič pozvali, naj cepijo zaposlene in uporabnike. Z novim razmahom epidemije je namreč virus že začel vdirati tudi v domove. "Zadnji primeri pojavov okužb v SVZ kažejo na vnose okužbe z virusom SARS-CoV-2 preko zaposlenih v SVZ, ki niso bili cepljeni proti covid-19," piše v dopisu državnega sekretarja Franca Vindišarja. Vodstva domov je pozval k dosledni uporabi zaščitne opreme, prezračevanju prostorov in pregledovanju izpolnjevanja pogojev PCT (preboleli, cepljeni in testirani).
Že do zdaj so stanovalci domov za starejše plačali največji davek epidemije. Med 4436 umrlimi zaradi covid-19 jih je skoraj polovica od tam. Res je tudi, da se je cepljenje v domovih do zdaj izkazalo za učinkovito. Ko so konec lanskega leta stanovalci začeli prejemati prve odmerke cepiva, so v domovih beležili več kot 600 primerov okužb (po vsej državi 20 tisoč okužb), konec februarja pa le še devet (skoraj 11 tisoč okužb. Tudi pri poznejših izbruhih so direktorji domov ugotavljali, da je pri veliki večini stanovalcev prišlo do lažjega poteka bolezni.
A Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je konec julija ponovno opozoril, da nobeno cepivo ni stoodstotno učinkovito. "Pričakovati je tudi okužbe z virusom SARS-CoV-2 med polno cepljenimi, zlasti pri starejših ali osebah s pridruženimi boleznimi. Pri njih cepljenje v veliki meri preprečuje težji potek bolezni, vendar še vedno opažamo hospitalizacije in celo smrti," piše v poročilu. Zato je predlagal "polno cepljenje oskrbovancev in vseh, ki prihajajo v stik z njimi", tudi obiskovalcev.
V Sloveniji je verjetnost za širjenje toliko večja, ker po junijskih podatkih še vedno približno 4.000 stanovalcev ni cepljenih. Koliko se jih zaradi zdravstvenega stanja ne more cepiti, ni znano. Še nekajkrat toliko je necepljenih zaposlenih. Glede na napovedi, da se bodo do prihodnje pomladi z bolj nalezljivo delta različico virusa okužili praktično vsi necepljeni, je samo vprašanje časa, kdaj bo prišlo do izbruhov okužb v domovih za starejše.
Na NIJZ zbirajo podatke o deležu cepljenih proti covid-19 v posameznih starostnih strukturah. Tako je z vsemi odmerki cepljenih nekaj več kot 66 odstotkov starejših od 80 let, torej dva od treh. Slabše od nas so se odrezale le na Hrvaškem, v baltskih državah ter v Bolgariji in Romuniji. Pri starih od 70 do 79 let je delež cepljenih višji, ampak je Slovenija tako kot pri mlajših starostnih skupinah na evropskem repu.
Kaj pa drugi ukrepi?
Na ministrstvu za delo poudarjajo, da "ves čas poteka tudi promocija cepljenja". "V zadnjem obdobju so bila v sodelovanju s skupnostjo socialnih zavodov izvedena tri izobraževanja v povezavi z informiranjem in spodbujanjem cepljenja: eno z ekipo Covid sledilnika, kjer so strokovnjaki odgovarjali na dileme v povezavi s cepljenjem, ter dve izobraževanji v sodelovanju z NIJZ za različne profile zaposlenih. Domovi in tudi drugi izvajalci socialnovarstvenih storitev in programov so bili pozvani, da uporabijo vse razpoložljive poti za promocijo cepljenja: oglasne deske, predstavitve v posameznem domu, interne televizijske sprejemnike ... ," so pojasnili na ministrstvu.
V domovih nimajo težav samo s prepričevanjem zaposlenih k cepljenju, ampak tudi z upoštovanjem epidemioloških ukrepov. "Naši koordinatorji hodijo na teren in ugotavljajo, da nekateri delavci sploh niso seznanjeni z navodili za preprečevanje in zmanjševanje okužb. V sodelovanju z drugimi ustanovami smo pripravili obnovitvene izobraževalne delavnice in jih ponudili socialnovarstvenim zavodom, vendar nikogar niso zanimale. Tudi tistih ne, ki bi jih zares potrebovali," je opozorila predsednica Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Monika Ažman.
"Ne moremo se več sprenevedati. Stroka je naredila vse, kar je lahko, zdaj pa je čas za ukrepanje. V prvi vrsti so odgovorna vodstva domov za starejše. Na njih kot delodajalcih je tudi, da naredijo več za precepljenost zaposlenih. Kdo jim je nadrejen in s tem odgovoren za neukrepanje? Ministrstvo za delo," je dodala Ažmanova. Kot smo razkrili, ministrstvo pod vodstvom Cigler Kralja že med lanskim drugim valom epidemije ni opravilo svoje naloge.
Da bi morala vlada v pripravi domov za starejše na četrti val narediti bistveno več, se strinja tudi Denis Sahernik, sekretar skupnosti socialnih zavodov. Čeprav je zagotovila več deset milijonov evrov za dodatne zaposlitve, ni uslišala njihovih pozivov k zagotovitvi regionalnih centrov, kamor bi namestili stanovalce, pozitivne na covid-19. Poleg tega niso pripravili seznamov rezervnih zaposlenih, kar bi omogočalo hitro kadrovsko okrepitev domov, v katerih pride do izbruha okužb. Zaman so opozarjali tudi na potrebnost prenove prezračevalnih sistemov in zagotovitve robotov za razkuževanje. "Preveč se zanašamo na cepljenje kot edini ukrep za rešitev krize," poudarja Sahernik.
Preberite še:
Komu je Cigler Kralj dal mega posel s starejšimi
Država je domove pustila na cedilu
Medtem mnoge direktorje domov bolj skrbijo finančne posledice epidemije. Opozarjajo, da jim vlada, zlasti ministrstvo za delo, niso zagotovili ustreznih pogojev za učinkovito delovanje. Čeprav je v protikoronskih paketih (PKP) ukrepov zagotovljeno pokritje stroškov zaščitne opreme in izpadlih prihodkov zaradi vzpostavitve belih in rdečih con in s tem nezasedenih postelj, nekateri opozarjajo, da od države dobijo veliko premalo sredstev. Ta jim namreč krije le osnovne, najnižje stroške oskrbnine, medtem ko bi v normalnih razmerah za enega stanovalca prejeli bistveno več denarja. Poleg tega se stroški dela niso zniževali, saj so morali zaposlene prerazporejati ali pa so ti prevzemali dodatne delovne naloge.
Enaka zgodba je pri stroških zdravstvene nege. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pri stanovalcih, ki so bili na vrhuncu drugega vala zaradi okužbe nameščeni v rdečih conah in so potrebovali poseben režim zdravljenja in zdravstvene nege, zavrača uvrstitev v najvišjo kategorijo zdravstvene nege. Namesto 75 evrov so prejeli 21 evrov na dan. Za 14-dnevno oskrbo najzahtevnejših bolnikov so tako prek ZZZS in oskrbnin skupno prejeli približno 1680 evrov. Medtem so si bolnišnice zagotovile najmanj 8000 evrov za vsakega okuženega pacienta s covid-19. Če je prišlo do zapletov, pa nekajkrat toliko. Zaradi tega ena od slovenskih odvetniških pisarn pri vodstvih domov že preverja, ali bi bili pripravljeni vložiti tožbo zoper državo.
Bistveno nižji kot v bolnišnicah so tudi korona dodatki, do katerih so upravičeni zaposleni v domovih za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodih. Ti dobijo 65-odstotni covidni dodatek na urno postavko za delo v tveganih razmerah. Tisti, ki delajo tudi v rdečih in sivih conah, pa še 30 odstotkov. Zdravstveni tehnik v domu za starejše lahko na ta račun zasluži do dodatnih 400 evrov.
Dodatne preglavice jim povzroča vladna odločitev, da testiranje na koronavirus od 23. avgusta ne bo več brezplačno. Zaposleni bo lahko imel največ 48 ur star hitri test, ki stane 12 evrov. V skupnosti socialnih zavodov so izračunali, da bi moral dom, v katerem bi se testiralo 30 zaposlenih, na leto za to nameniti 54 tisoč evrov. Za zdaj še ni jasno, ali bo stroške testiranja v domovih za starejše pokrila država ali pa jih bodo morali ti sami financirati. V tem primeru bodo domovi morali dvigniti ceno oskrbe za stanovalce.
Preberite še:
Tu so dejstva. Kdo bo odgovarjal za smrti?
