Za tujce ne bo podaljšanja brez ustreznega znanja slovenščine

Večina delavcev iz Bosne in Hercegovine, ki delajo v Sloveniji, ni članov sindikata, prav tako se ne zavedajo svojih pravic. To, da največkrat ne poznajo osnov slovenščine, njihov položaj le še otežuje.

Svet24
Avtor: Svet24 / J.P.
sreda, 22. 2. 2023, 05:42


stožice, gradbišče, delavec
Tuji delavci iz tretjih držav ne bodo mogli podaljšati dovoljenja za prebivanje in delo, če ne bodo imeli ustreznega znanja slovenskega jezika.
Arsen Perić

Prejšnja koalicija je marca 2021 sprejela trenutno veljavni zakon o tujcih, ki je zaostril pogoje za bivanje tujcev ter med drugim uvedel pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni za tujca, ki prvič vstopa v državo, in na zahtevnejši ravni za tujce, ki v Sloveniji že prebivajo več let. Hkrati bi zakon omejil financiranje tečajev slovenskega jezika, s tem pa so zaostrili pogoje pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje za družinske člane tujca, državljana tretje države.

Sledila je novela zakona o tujcih. Z njo bi po mnenju pripravljavcev odpravili diskriminatorno obravnavo različnih kategorij tujcev, ki zaprosijo za pridobitev dovoljenja za prebivanje. Predlog namreč odpravlja pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni pri podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in ponovno uvaja brezplačno financiranje tečajev za vse kategorije tujcev.

Če zakon ne bo sprejet, bodo 27. aprila začela veljati prej navedena določila. V vsakem primeru pa tuji delavci iz tretjih držav ne bodo mogli podaljšati dovoljenja za prebivanje in delo, če ne bodo imeli znanja slovenskega jezika vsaj na vstopni ravni, to je A1 (osnovni uporabnik: vstopna raven). Da bi ostali za stalno, bodo potrebovali potrdilo za A2 (osnovni uporabnik: vmesna raven).

Primer iz testa poslušanja
Primer iz testa poslušanja
Center za slovenščino kot drugi jezik

Podpišejo, četudi ne razumejo

Številni delavci iz Bosne in Hercegovine s tem niso seznanjeni. Težava je namreč, da večina delavcev iz Bosne in Hercegovine, ki delajo v Sloveniji, ni članov sindikata in se niti ne zavedajo svojih pravic. To, da največkrat ne poznajo osnov slovenščine, njihov položaj le še otežuje. Trinajsti člen Ustave Republike Slovenije namreč pravi: »Tujci imajo v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene s to ustavo in z zakoni, razen tistih, ki jih imajo po ustavi ali po zakonu samo državljani Slovenije.«

Tako pogosto podpisujejo pogodbe o zaposlitvi in druge dokumente, ki jih ne razumejo, zaradi česar se lahko znajdejo v še toliko bolj neugodnem položaju.

Najmanj 60 odstotkov

Kandidat se sam odloči, na kateri ravni bo opravljal izpit (ta je brezplačen za tiste, ki so se udeležili brezplačnega tečaja slovenščine po Uredbi o načinih in obsegu zagotavljanja programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani Evropske unije), raven pa je odvisna od namena, za katerega oseba potrebuje spričevalo o znanju slovenščine. Za pozitivno oceno mora kandidat pri vsakem delu doseči najmanj 60 odstotkov točk.

Primer iz testa branja
Primer iz testa branja
Center za slovenščino kot drugi jezik

Na spletišču Centra za slovenščino kot drugi jezik je v vpogled na voljo vzorčni izpit na vstopni ravni. V okviru slušnega dela morajo kandidati poslušati posnetke in odgovarjati na odgovore, povezane z njimi – slike morajo povezati s številkami dialoga; obkrožati pravilne trditve; odgovarjati na vprašanja. Bralni del vključuje vrsto napisov in trditev, na katere morajo kandidati odgovoriti z da ali ne. Za primer: slika prekrižanega hamburgerja s pijačo ter pripisom, da je v učilnice prepovedano nositi hrano in pijačo. Ustni del izpita pa sestoji iz predstavitve kandidata in opisa slike.

Po ocenah Neodvisnega sindikata delavcev Slovenije v Sloveniji dela več kot 30 tisoč delavcev iz Bosne in Hercegovine. Lani je Republika Slovenija do 30. novembra izdala 17.154 delovnih dovoljenj za državljane Bosne in Hercegovine, od tega 10.972 dovoljenj za novo zaposlitev.

Primer iz testa govorjenja
Primer iz testa govorjenja
Center za slovenščino kot drugi jezik

Težave pri vključevanju

Na Mestni občini Kranj so se izrekli proti predlogu novele, saj da se pri vključevanju tujcev v njihovo družbo srečujejo s težavami. »Mestna občina Kranj ne podpira nujnega postopka za sprejem zakona brez širše javne razprave in tudi nekaterih predlaganih omilitev. Predvsem z vidika, da je celotna zakonodaja, ki ureja ta postopek, nedorečena in pušča občine same, da se spopadajo z negativnimi posledicami priseljevanja, predvsem v šolstvu in zdravstvu,« je pojasnil župan Matjaž Rakovec.

Opozoril je tudi na temne plati priseljevanja. »Imeli smo primere prijave začasnega prebivališča neobičajno velikega števila tujih oseb na enem samem naslovu, pa tudi primer izkoriščanja socialnih pomoči družine, ki je bila samo še fiktivno prijavljena na naslovu v mestni občini, dejansko pa že v drugi državi Evropske unije. Neznanje slovenskega jezika prinaša velike težave pri sporazumevanju pri osebnih zdravstvenih zadevah, še posebej mater, pri vključevanju otrok v osnovno šolo in na splošno razumevanju slovenske družbe.«

Druge novosti 

Predlog zakona med drugim predvideva možnost vročanja podaljšanih dovoljenj za začasno in stalno prebivanje po pošti, hrambo prstnih odtisov, oddanih v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje, tudi za namen uporabe v postopku podaljšanja, odpravlja zahteve po pisnem pozivu upravne enote za dopolnitev prošnje s prstnimi odtisi. Spreminja tudi koncept odločanja o zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih in v tej zvezi ukinja obveznost izdaje pisne odobritve s strani upravne enote v primeru izdaje soglasja s strani zavoda za zaposlovanje. Odpravlja tudi obvezno periodično preverjanje izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti s strani upravne enote.