V Sloveniji vse več Orbanovega denarja

Naložbe, ki v državo prihajajo iz Madžarske, je mogoče v grobem razdeliti na dva tipa. Prve so motivirane družbeno-politično, torej naložbe, za katerimi ni ekonomske računice, povečujejo pa družbeni vpliv investitorja. Druge so povsem racionalne in ekonomske narave.

Svet24
Avtor: Svet24 / Luka Tetičkovič
sreda, 5. 5. 2021, 18:02


orban csanyi
Najbogatejši madžar Sandor Csanyi v družbi madžarskega premierja Viktorja Orbana (na levi). Csanyi poskuša v Sloveniji konsolidirati največjo bančno skupino, ki bi imela sedež v potniškem središču Emonika.
Reuters

Med družbeno-političneinvesticije gre šteti naložbe v Nogometno društvo Lendava 1903 (ND Lendava), za katero je bilo leta 2019 oznanjeno, da bo v naslednjih nekaj letih prejelo skupno 6,4 milijona evrov investicij. Glavni investitor je madžarski gradbinec Gabor Vegh, ki prihaja iz kroga madžarskega premierja Viktorja Orbana. Nogometni navdušenci, ne le navijači, temveč širša skupnost, denimo družine otrok, ki trenirajo v klubu, veljajo za hvaležne volivce praktično povsod po svetu.

Budimpešta skrbi za madžarsko manjšino

Po poročanju portala Oštro je ND Lendava od madžarskega državnega sklada Bethlen Gabor tekom zadnjih let prejelo dodatnih 10,5 milijona evrov. Ob Termah Lendava namreč raste nogometna akademija, ki je gradbeno dovoljenje pridobila oktobra lani, mladi nogometaši pa že trenirajo na umetni zelenici.

Prav Terme Lendava so naslednja strateška investicija, okoli katere madžarske finančne injekcije gradijo kohezijo svoje manjšine. Leta 2019 jih je z velikodušno ponudbo, ki je bila za kar tri milijone evrov višja od druge največje ponudbe, kupil madžarski državni sklad Comitatus-Energia in jih novembra lani še dokapitaliziral z dvema milijonoma evrov. Rezultate finančnih injekcij je že mogoče videti na pročelju Hotela Lipa, terme pa so začele nastopati pod tržno znamko Thermal resort Lendava.

Med družbeno-politične investicije iz poslovnih krogov Viktorja Orbana gre seveda šteti tudi nakup SDS-ovih medijev, združenih pod znamko Nova24, kar pa je predvsem rezultat personalne zveze med Orbanom in premierjem Janezom Janšo. Te povezave so že dodobra raziskane, zato jih tukaj ne bomo znova opisovali.

Ob Termah Lendava deluje nogometna akademija, no voljo je igrišče z umetno travo.
Ob Termah Lendava deluje nogometna akademija, no voljo je igrišče z umetno travo.
Bobo

Krepijo se tudi poslovne naložbe

Povsem druga kategorija so poslovne naložbe, za katerimi se skrivaracionalna poslovna računica. Med te je mogoče šteti širitev največje madžarske banke OTP na slovenski bančni trg. Konec leta 2019 je OTP kupila banko SKB, pred tem pa ni skrivala apetitov po nakupu takrat še državne Abanke. Slednjo je kasneje kupila NKBM, ki je bila pred tem prodana skladu tveganega kapitala Apollo. Po poročanju časopisa Finance se namerava Apollo že do konca leta umakniti s slovenskega trga, OTP pa naj bi v ta namen že izvajala skrben pregled NKBM, česar sicer pri OTP niso potrdili. Če se zgodi nakup NKBM, bo OTP pod seboj konsolidirala največji delež slovenskega bančnega trga in s prvega mesta izrinila NLB.

Sedež tega bančnega magnata bi domnevno zrasel na lokaciji projekta Emonika, ki je načrtovan kot potniški center prestolnice in poslovna stavba. Vanj investira družba Mendota Invest, ki jo obvladuje Sandor Csanyi, sicer tudi lastnik banke OTP.

Luka Koper in Madžarska sta naravna partnerja

Povsem jasno je, da Luka Koper za Madžarsko predstavlja okno v svet, Madžarska pa je za luko drugi najpomembnejši trg. Interes je tu obojestranski, a se uradna Ljubljana in Budimpešta preprosto ne znata pogovoriti kot enakovredna partnerja, ki bi se razumno dogovorila, kdo pije in kdo plača za drugi tir, ki ga madžarsko gospodarstvo potrebuje prav toliko kot Luka Koper. Vlada Janeza Janše namreč znova odpira že zaprto finančno konstrukcijo, s črtanjem določbe, da pri projektu ne sme sodelovati tuji kapital. Zakaj so v zakon o 2TDK to že v osnovi zapisali, bi znali bolje povedati odgovorni politiki, črtanje te določbe se vsekakor sliši razumno.

Manj razumno se sliši, pod kakšnimi pogoji naj bi bila Ljubljana pripravljena pritegniti madžarsko investicijo, za 200-milijonsko posojilo (ne investicijo!) zasebnega madžarskega podjetja bi to dobilo kar polovico lastništva v 2TDK. Slovenija z evropskimi sredstvi medtem investira kar 800 milijonov; to zagotovo ni in ne more biti pogodba med enakovrednimi partnerji.

Fiasko drugega tira še ni zaključen, saj vlada vanj znova vabi madžarski kapital, a pod pogoji, ki bi se jih sramoval vsak dober gospodar. Na fotografiji zgrajena dovozna pot do gradbišča.
Fiasko drugega tira še ni zaključen, saj vlada vanj znova vabi madžarski kapital, a pod pogoji, ki bi se jih sramoval vsak dober gospodar. Na fotografiji zgrajena dovozna pot do gradbišča.
Bobo

Madžarske neposredne investicije se krepijo

Po uradnih podatkih Banke Slovenije se neposredne madžarske naložbe v državo krepijo, a niso niti približno tako krepke kot denimo hrvaške. Medtem ko so v preteklem desetletju na letni ravni znašale povprečno 50 milijonov evrov, so za desetkratnik poskočile leta 2019, ko so znašale kar 422 milijonov evrov. Skok gre pripisati nakupu banke SKB.

Podatki za zadnji dve leti še niso na voljo, na Banki Slovenije so nam pojasnili, da lahko prve podatke pričakujemo konec junija.

Celokupno pa madžarske neposredne investicije ostajajo med manjšimi. V največji meri, skoraj štiri milijarde, je pri nas investiran avstrijski kapital, z dvema milijardama sledi luksemburški, z 1,8 milijarde švicarski. Temu pa nemški (1,3 milijarde evrov), italijanski (1,2 milijarde evrov) in hrvaški (1,04 milijarde evrov). Vsi podatki so za leto 2019.