»Glavna pomanjkljivost načrta sanacije je, da prostor obravnava le skozi oči gozdarske stroke. S stališča obnove gozda je lahko narejen pravilno, a povozi vse drugo, kar je še na Krasu,« v imenu KS Temnica in drugih Kraševcev, ki so oddali pripombe, poudarja Nataša Kolenc, arhitektka konservatorka: »Sanacija ni bila zastavljena, da bi kaj od tistega, kar predstavlja kraško kulturno krajino, ohranili, izboljšali. In s tem tudi druge, že dolgo prepoznane razvojne potenciale Krasa, zlasti kmetijstvo, turizem ter z njimi povezano raznoliko kulturno dediščino in biotsko pestrost tega prostora.«
»Kras je preveč zaraščen«
Najbolj izstopajoč element so suhozidi, ki so bili leta 2018 vpisani na Unescov seznam nesnovne dediščine. A ne gre le zanje, temveč za preplet novih in starodavnih poti, zgodovinskih ostalin od prazgodovine do 20. stoletja, kmetijskih površin, suhih travišč, gozda in drugih naravnih območij, ki s kraškimi vasmi sestavljajo mozaično kulturno krajino. »Temeljni problem Krasa iz vseh pogledov je, da je preveč zaraščen, s preveč gozda in premalo neporaščenimi, kmetijskimi, travnimi in podobnimi površinami. Zaradi velikih strnjenih površin gozda se lahko požar širi tako, kot se je lani poleti,« pristavlja. Obenem izginjajo njive, pašniki, travniki, v neprehodnem gozdu se izgubljajo ostaline prazgodovinskih gradišč in prve svetovne vojne, ki je oblikovala to pokrajino, trdijo domačini.
Priložnost za izboljšanje stanja
»Požar je bil brutalen, a je dal tudi izhodišče za boljše stanje, za obrnitev negativnih trendov. Predlagani načrt sanacije gozdov pa se ne ukvarja s širšo problematiko Krasa in za to niti ni predviden. Tega so se zavedali tudi na ministrstvu za okolje in prostor ter že konec septembra lani napovedali izdelavo tako imenovane krajinske zasnove za Kras, ki lahko predstavlja primerno orodje za celostno načrtovanje sanacije stanja po požaru in vključevanje potrebnih izboljšav za trajnostni razvoj v prihodnosti,« poudarja Nataša Kolenc.
Domačini so kritični tudi do predvidenih obsežnih širitev starih in gradnje novih gozdnih presek po trasah starih kraških poti, ki jih oni in obiskovalci uporabljajo za rekreativne namene. »Te poti vodijo po turističnih in konjeniških poteh, po stari železnici, tako so zdaj narisane po tem načrtu. Če se to uresniči, Kras zmeljemo do konca, od kulturne krajine, ki je dostopna za ljudi, ne ostane praktično nič več,« meni Nataša Kolenc. V načrtu je predvidenih tudi več golosekov za letališča, večje vodno zajetje in druga infrastruktura, ki lahko zelo spremeni bivalni prostor domačinov, pristavlja.
»Del v načrtu predvidene infrastrukture so realizirali že v času intervencije ob požaru. Zaradi improviziranega širjenja gozdnih in drugih poti so že zrušeni in zmleti kilometri starih poti s kraškimi suhozidi,« pove Nataša Kolenc in doda: »Med intervencijo je bilo tako ravnanje lahko opravičljivo. Po tem, ko je bila intervencija preklicana, pa je nujno zadeve reševati mnogo bolj celovito, če želimo boljše stanje v prihodnosti.«
Domačini si želijo, da se denar vloži v ukrepe, ki bodo imeli dolgotrajen pozitiven vpliv. Ne le v linijske goloseke in rušenje starih poti ter urejanje cest povsod, ampak da se sistematično vlaga v zmanjševanje zaraščenih površin. »Pripravljeni smo na sodelovanje in pogovore tudi v prihodnje, od pripravljavcev in izvajalcev načrta pa je odvisno, kako konstruktivni bomo skupaj,« pristavlja Nataša Kolenc.
Ministrstvo: Suhozidi so bili poškodovani le v času intervencije
Na kmetijskem ministrstvu razlagajo, da je načrt sanacije namenjen obnovi poškodovanih gozdov: »Kljub temu je Zavod za gozdove Slovenije pri pripravi načrta upošteval elemente varovanja naravne in kulturne dediščine. Po našem vedenju so bili suhozidi in drugi krajinski elementi poškodovani samo v času intervencije, z namenom varovanja življenj in premoženja.« V drugi polovici leta 2022 so se o sanaciji pogovarjali na javni razpravi. »Skrbi domačinov je ZGS pri pripravi končne različice načrta upošteval v največji možni meri,« pravijo na ministrstvu.
Dodatno pa, da se načrt ukvarja le s sanacijo poškodovanih gozdov. »Zaradi tega bo problematiko treba reševati širše: v okviru krajinske zasnove Krasa, prek občinskih prostorskih načrtov in drugih dokumentov in predpisov. Vsa dela, povezana s sanacijo, pa morajo potekati po ustaljenih postopkih – to pomeni, da se je pri gradnji infrastrukture in drugih posegih treba držati predpisov ter pridobiti vsa zahtevana soglasja in dovoljenja,« pojasnijo na ministrstvu.
