Slovenski poslanci in poslanke se te dni ukvarjajo s tem, kdo bo podprl novo koalicijo in kdo ne. Preštevajo glasove in preverjajo, iz katere smeri, leve ali desne, je te dni bolje videti njihov profil. Medtem so v državnem svetu opogumljeni s popolnoma prenovljeno dvorano in popolnoma novimi stolčki zagrizli v delo kot še nikoli. Poslanci in poslanke so v tem medvladnem času v parlamentarno proceduro vložili le novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki naj bi poskrbela za večjo precepljenost populacije, državni svetniki bodo na današnji seji obravnavali kar pet zakonodajnih iniciativ.
Smeti bi pospravili z državnim denarjem
Državni svetnik Marko Zidanšek je skupaj z Zbornico komunalnega gospodarstva pripravil predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami, s katerimi želijo komunalna podjetja pospešiti ukrepanje in zaobiti vlado na področju odstranjevanja odpadne embalaže, ki se je nakopičila pri njih. Komunalna podjetja so namreč na robu zmogljivosti, zaradi neurejene zakonodaje pa se zadeve še slabšajo. Glede na vladni predlog bi morala za smeti poskrbeti komunalna podjetja, zakon, ki ga predlaga državni svetnik Zidanšek, pa tako stroške kot odgovornost pripisuje državi, ki bo morala, če bo zakon sprejet, za odstranjevanje smeti nameniti dodatnih nekaj manj kot deset milijonov dolarjev.
Medvede bi streljali eno leto
Državni svetniki želijo tudi spremeniti Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, kar bo zagotovo spet razburilo del slovenske javnosti. Kot so zapisali v obrazložitvi, je cilj predloga zakona, da se interventno poseže v populacijo rjavega medveda in volka ter s tem uravnava rast gostote populacij tako volka kot medveda. Z zakonom želijo predlagatelji spremeniti predvsem čas odstrela, ki bi se za medvede izvajal praktično celo leto od 1. maja 2020 do 30. aprila 2021, za volkove pa od 1. maja 2020 do 31. januarja 2021. Zakon predvideva odstrel 220 medvedov in 30 volkov.
Franc Kangler predlaga odpravo določila, ki onemogoča, da bi bili poslanci hkrati tudi župani.
Župani in poslanci
Poleg omenjenih zakonskih predlogov je tu še predlog svetnika Franca Kanglerja, ki želi s spremembo zakona o poslancih doseči, da bi župani in podžupani lahko (kot v starih dobrih časih) bili hkrati tudi poslanci. Kangler ob tem navaja primere ureditev v Avstriji, Belgiji in na Hrvaškem, ker gre po njegovem za minorno spremembo zakonodaje, pa predlaga tudi skrajšani postopek. Da bodo njegov predlog v državnem zboru dobro razumeli, je predlagal tudi, da se bo udeleževal sej državnega zbora in sej njegovih delovnih teles.
Delovnopravna zakonodaja na udaru
Državni svetnik Branko Tomažič, ki je bil izvoljen kot predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice in je član stranke SLS, je vložil predlog za spremembo Zakona o javnem naročanju. Spremembe, ki jih predlaga, bi omogočile dopolnjevanje in razlago že oddanih ponudb, ukinil pa bi tudi preverjanje, ali podjetja, ki so bila izbrana na razpisu, kršijo delovno pravno zakonodajo, saj naj bi to urejali že drugi zakoni. Zanimivo, da se je tak predlog pojavil prav v času, ko se na razpisih oddajajo največji infrastrukturni projekti, prav morebitne kršitve delovne zakonodaje pa so eden največjih pomislekov pri izbiri nekaterih tujih ponudnikov.
