Resnica o Magni: vsa dvoličnost SDS in medijskih satelitov

Je SDS pred leti napadala investicijo Magne v Hočah, ker njen politični simpatizer svojim zaposlenim ni želel zvišati plač?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
torek, 24. 11. 2020, 05:55


20181109-00896913
Magna za SDS Janeza Janše že od koalicijske poroke s SMC ni več zgodba, ki jo je treba rušiti.
STA

Leta 2017 so Janez Janša in prvokategorniki SDS glasno nasprotovali investiciji avstrijske Magne v občini Hoče-Slivnica, ki bo predvidoma prinesla več tisoč novih delovnih mest. Opozarjali so na domnevno sporne povezave političnih akterjev, izgubljena kmetijska zemljišča in posek Rogoškega gozda. Štafeto je nosil propadli politik Bojan Požar, ki je s Francijem Matozem, hišnim odvetnikom SDS, vložil celo ustavno presojo.

Danes je dokončno jasno, da pri akciji ni šlo za varstvo okolja, ampak za obrambo konkretnih interesov. V neposredni bližini Magne namreč širitev proizvodnje načrtuje podjetje ADK iz Hoč. Eden od njegovih direktorjev in lastnikov je Friderik Čeček, član civilnodružbenega gibanja Zbor za republiko, tesno povezanega s stranko SDS. Gradilo bo na zemljiščih, do katerih je Čečkovo podjetje prišlo ravno v času te vlade.

Dogajanje v zadnjih treh letih dokazuje, da je šlo od samega začetka za boj proti tujemu konkurentu. Zaradi prihoda Magne, ki je znana kot razmeroma dober zaposlovalec in je delavcem ponudila neprimerljivo boljše pogoje, so bili delodajalci iz Hoč prisiljeni občutno zvišati plače. Najbolj v podjetju ADK.

Magna je tema, ki ji je Bojan Požar v zadnjih letih posvetil zelo veliko pozornosti.
Magna je tema, ki ji je Bojan Požar v zadnjih letih posvetil zelo veliko pozornosti.
posnetek zaslona/Požareport

Državno zemljišče edinemu ponudniku

Medtem ko so podjetja v soseščini pompozno oznanjala širitev proizvodnje, izgradnjo logističnega centra in druge večje projekte, pri katerih bodo ustvarjali nova delovna mesta, se v ADK v popolni tišini lotevajo ene največjih investicij v svoji 25-letni zgodovini.

Ključno vlogo pri zagonu investiciji ima država. Nekaj manj kot 62.000 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč, na katerih bo širil proizvodnjo, je namreč ADK kupil od državnega sklada kmetijskih zemljišč. Zanje je plačal 50 evrov brez DDV na kvadratni meter, vsega skupaj 3,08 milijona evrov. Pogodba je bila po naših podatkih podpisana konec avgusta.

Na skladu teh zemljišč sprva sploh niso nameravali prodati. V veljavni program prodaje nepremičnin za leto 2020 so jih namreč uvrstili šele konec maja, torej dva meseca po zamenjavi vlade. Ob tem so se odločili, da bodo obvestilo o prodaji zemljišč objavili le na spletni strani sklada, kar je zanje običajna praksa. Na javni poziv se je očitno odzval le ADK, ki je zemljišča kupil po izklicni ceni.

V podjetju ADK bodo širili proizvodnjo v Hočah. Pomembno vlogo pri tem ima država, ki jim je prodala zemljišča.
V podjetju ADK bodo širili proizvodnjo v Hočah. Pomembno vlogo pri tem ima država, ki jim je prodala zemljišča.
ADK

Tako v podjetju ADK kot Magni imajo velike načrte. Za njihovo izpolnitev bodo oboji potrebovali dodatne delavce.
Tako v podjetju ADK kot Magni imajo velike načrte. Za njihovo izpolnitev bodo oboji potrebovali dodatne delavce.
posnetek zaslona

Sklad kmetijskih zemljišč vodi Irena Majcen (DeSUS), ki je bila v času vlade Mira Cerarja ministrica za okolje in prostor. Z delom je hotela nadaljevati tudi pod premierjem Marjanom Šarcem, a se je morala preseliti na položaj direktorice sklada. Ministrstvo za kmetijstvo, ki je nadrejeno skladu, je v času posla s podjetjem ADK vodila Aleksandra Pivec, tesna Janševa politična zaveznica, ki se je prav takrat silovito borila za obstoj na čelu DeSUS. 

Ker je prišla Magna, so morali zvišati plače

Podjetje ADK je nastalo na pogorišču nekdanje Metalne in izdeluje kovinske konstrukcije, stroje ter dvigalne in transportne naprave. Danes je eno najuspešnejših v regiji. Samo v zadnjih štirih letih je obseg prihodkov od prodaje zvišalo s 94 na 131 milijonov evrov, ob tem pa je lani ustvarilo rekordnih 8,6 milijona evrov dobička.

Posledično se njegovi lastniki Bogdan Špes, Vili Šumer, Friderik Čeček ter Miha in Jure Šmarčan že od leta 2011 uvrščajo na lestvico najbogatejših Slovencev, ki ga redno objavlja revija Manager.

Kljub temu se je prihod Magne v soseščino močno poznal na poslovanju podjetja ADK in s tem na njihovih osebnih prihodkih. Povprečna plača v podjetju, ki je do leta 2017 praktično stagnirala, se je nato po podatkih iz poslovnega registra Gvin zvišala za več kot 200 evrov. Da so se morali precej bolj boriti za delavce, priča tudi podatek, da se je število zaposlenih v zadnjih treh letih zvišalo za 14 odstotkov, stroški dela pa za kar 42 odstotkov. 

Preračunano v evre, v podjetju ADK morajo po novem za plače, božičnico, regres in druge stroške dela nameniti dodatnih 3,6 milijona evrov na leto. Za primerjavo, njegovi lastniki so si lani izplačali za 4,15 milijona evrov bruto dividend. V ADK so imeli sicer konec lanskega leta 649 zaposlenih, od tega skoraj tri četrtine ali 471 s srednješolsko izobrazbo.

Se še spomnite napadov SDS na Počivalška?

Toda dogajanje ob prihodu Magne v Slovenijo razkriva politično dvoličnost SDS in delovanje njenih medijskih satelitov. Največja desna stranka, ki zagovarja tuje investicije in bolje plačana delovna mesta, je namreč pred tremi leti delala vse, da do prihoda Magne ne bi prišlo. Ko se želi le streljaj stran od Magne na kmetijskih zemljiščah širiti tovarna, ki ima prav tako lakirnico, je SDS tiho. Logično, saj je solastnik te tovarne tesno povezan s stranko.

Ko so bili na nasprotnih političnih straneh, so v SDS zaradi Magne napadali Zdravka Počivalška. Odkar so skupaj v vladi, ne več.
Ko so bili na nasprotnih političnih straneh, so v SDS zaradi Magne napadali Zdravka Počivalška. Odkar so skupaj v vladi, ne več.
/

SDS je takrat zaradi Magne ostro napadala SMC, predvsem ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, s katerim je zdaj v koaliciji. Velik del zgodovine takratnih napadov na Počivalška so v SDS očitno še pred oblikovanjem skupne vlade izbrisali s svetovnega spleta. Toda nekaj objav se je vendarle ohranilo.

Politiki in medijski sateliti SDS so Počivalšku očitali, da v Slovenijo vozi umazano industrijo in da je Magna krinka za domnevne koruptivne posle. "Namesto da bi Slovenija postajala visokotehnološka družba, gradimo lakirnice, ki so strupene za ljudi in okolje," je ugotavljal takratni poslanec SDS Žan Mahnič. V Krščanskem forumu SDS so govorili o ekološki bombi. Kot prva se je v postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za lakirnico vključila krajevna skupnost Orehova–Hotinja vas, ki jo je takrat vodil kandidat SDS na lokalnih volitvah. 

Požar ni več ekolog, Janša pa se dobiva z menedžerji Magne

Daleč največ truda v napade je vložil Bojan Požar, lastnik portala, namenjenega za obračunavanje z nasprotniki in kritiki SDS. Prav Magna ga je po lastnih besedah sredi leta 2017 spodbudila, da je ustanovil ekološko gibanje. "Poizkušali bomo narediti nek formalen pritisk na politiko, da se bo začela ukvarjati z zadevami, ki so za ljudi življenjsko pomembne," je takrat govoril Požar. Kmalu zatem je šel še v politiko. V programu svoje liste, ki je na parlamentarnih volitvah leta 2018 osvojila vsega 0,88 odstotka glasov, je napovedal revizijo vseh izdanih dovoljenj in podpisanih pogodb, povezanih z Magno. 

Daleč največ truda v napade je vložil Bojan Požar, lastnik portala, namenjenega za obračunavanje z nasprotniki in kritiki SDS.
Daleč največ truda v napade je vložil Bojan Požar, lastnik portala, namenjenega za obračunavanje z nasprotniki in kritiki SDS.
STA

Toda Požarjevo zanimanje za okoljske probleme Slovenije je ugasnilo še hitreje, kot se je vzbudilo. Magna za SDS že od koalicijske poroke s SMC ni več zgodba, ki jo je treba rušiti. 

Ravno nasprotno, julija sta se Janša in Počivalšek celo skupaj sestala s tremi menedžerji Magne: Guntherjem Apfalterjem, dolgoletnim predsednikom Magne Evropa in Azija, Frankom Kleinom, predsednikom uprave graške Magna Steyr, in z Davidom Adamom, direktorjem hoške tovarne. Prejšnji mesec pa je avstrijski Kleine Zeitung razkril, da bo Magna po dogovoru z ameriško družbo Fisker začela s proizvodnjo njihovega električnega avtomobila Ocean na lokacijah v Gradcu in Hočah.